Zahvaljujoč Snowdenu smo izvedeli vse o tajnem sodnem nalogu, ki je ameriškemu operaterju Verizon odredil vsakodnevno razkrivanje informacij o vseh telefonskih pogovorih ameriški nacionalni varnostni agenciji (NSA). Zaradi njega smo spoznali tudi program Prism, ki NSA dovoljuje neposreden dostop do informacijskih strežnikov podjetij Microsoft, Yahoo, Google, Facebook, YouTube, Skype, Apple in drugih, še poudarja Bochenek.
Po njegovo Snowdenova odkritja prikazujejo nove pristope, ki jih imajo ZDA do obveščanja in ki so se začeli v administraciji predsednika Georga Busha mlajšega, nadaljujejo pa se pod zdajšnjo administracijo. Zakaj bi bila NSA omejena na staromodne koncepte iskanja sledi, če lahko njeni agenti dostopajo do milijonov telefonskih pogovorov in klepetov na spletnih socialnih omrežij, se sprašuje eden vodilnih mož AI.
Množično zbiranje podatkov so omogočili amandmaji v zakonu FISA
Bochenek spomni, da so množično zbiranje "telefonskih metapodatkov" omogočili amandmaji v zakonu o zunanjem nadzoru zbiranju podatkov (FISA) leta 2008, ki tovrstno zbiranje podatkov izključujejo iz skupine pomembnega nadzora. Pod zdajšnjimi amandmaji, ameriški vladi ni treba razkriti, čigave komunikacije namerava nadzirati in za kaj bo podatke uporabila.
Snowdenov motiv za razkritje delovanja ameriškega sistema nadzora, je bilo obveščanje javnosti o tem, kar počne ameriška vlada v imenu javnosti. Če bo Honkong, kraj, kjer je Snowden trenutno skriva, prejel prošnjo za Snowdenovo izročitev ZDA, Bochenek upa, da bo tako imenoviani "žvižgač" imel možnost pravičnega zagovarjanja na sodišču. Zasluži si pošteno sojenje, še poudarja Bochenek.
