Ishialgijo, kot se išiasu reče pravilno, občutimo kot bolečino v nogi, ki se širi iz hrbtenice, tipično po zadnjem delu stegna in pod kolenom po goleni v stopalo. V veliki večini primerov je išias posledica hernije diska, izbočenja medvretenčne ploščice, ki se najpogosteje zgodi med 4. in 5. ledvenim vretencem. Redkeje je išias posledica druge patologije v hrbtenici, pojasni prof. dr. Rok Vengust, dr. med., vodja oddelka za kirurgijo hrbtenice na Ortopedski kliniki v Ljubljani.
Medvretenčna ploščica je anatomska neožiljena struktura med dvema vretencema in deluje kot blažilec. Sestavljena je iz vezivnega obroča in notranjega jedra. Jedro se ob degenerativnih spremembah vezivnega obroča izboči v hrbtenični kanal, kjer vzdolž hrbtenice poteka živčevje; na mestu izbočenja povzroči vnetno reakcijo in pritisne na živec, kar občutimo kot bolečino. Če sta utesnjeni bodisi peta ledvena ali prva križnična korenina, pride do išiasa. Hernija diska se lahko pojavi tudi v višjih delih ledvene hrbtenice, a je to redkeje; v tem primeru so utesnjene zgornje ledvene korenine, posledica pa je bolečina, ki se širi po sprednjem delu stegna do kolena.
Obiščite zdravnika
Išias ni simptom, ki bi ga bolnik zdravil sam, ampak naj ob pojavu bolečine obišče splošnega zdravnika, svetuje Rok Vengust. Bolnika običajno najprej zdravi konzervativno, kar pomeni, da mu predpiše zdravilo za blaženje bolečine, ga po potrebi napoti na fizioterapijo, svetuje počitek ali pa bolnika napoti k specialistu ortopedu, ki se odloči o nadaljnjem zdravljenju. Pacient mora takoj k ortopedu, če se pojavi ob bolečini tudi zmanjšana moč v nogi (najpogosteje gre za mišice, ki dvigajo stopalo, iztegujejo koleno, odmikajo nogo v kolku). Še pomembnejši simptom je nezmožnost normalno odvajati urin in blato (temu rečejo sindrom kavde ekvine). »Če se pojavijo ti simptomi, je treba pacienta operirati v roku 24 ur po tistem, ko so nastopili, še bolje prej,« razloži dr. Vengust.
Kdaj je potrebna operacija
Večina ishialgij se pozdravi s konzervativnim zdravljenjem ali brez njega po šestih tednih, saj se pogosto volumen diska sčasoma zmanjša, s tem pa tudi pritisk na živec. Če bolečina v šestih tednih mine, živimo, kot da se ni nič zgodilo, razloži ortoped. Svetuje pa, da bolnik po tem, ko bolečina mine, redno vsak dan 15 do 20 minut izvaja vaje, s katerimi krepi mišice hrbta, trebuha in stabilizatorje trupa, ki jih predpiše fizioterapevt. Tako imenovana blokada (injekcija z lokalnim anestetikom in protivnetnim zdravilom) pri išiasu ni na mestu, preden vzrok težav ni diagnostično opredeljen, prav tako Rok Vengust odsvetuje ob ishialgiji kiropraktične posege. Če bolečina po nogi ne preneha po štirih do šestih tednih, je praksa, da splošni zdravnik bolnika napoti k specialistu ortopedu, bolnik pa mora čim prej opraviti tudi slikanje z magnetno resonanco, da izključijo resnejšo okvaro.
Kadar bolečina ne preneha več kot dva do tri mesece, je treba hernijo diska z operativnim posegom odstraniti. Če je živec stisnjen več kot dva meseca, namreč dostikrat pride do nepopravljivih sprememb, ki se lahko kažejo kot doživljenjska bolečina v nogi (nevropatska bolečina), krči in mravljinčenje v spodnji okončini ter zmanjšana moč v mišicah stopala ali odmikalkah kolka. Z operacijo želijo to preprečiti, saj teh sprememb naknadno ni mogoče več popraviti, težave pa se lahko celo stopnjujejo.
Pri odločitvi, ali bolnika operirajo, je pomembna tudi njegova aktivnost. Nekateri ljudje so zelo aktivni in ne želijo več tednov ali mesecev dolgega mirovanja in če izrazijo željo po čimprejšnjem posegu, jim skušajo ugoditi, da se lahko na delovno mesto ali k drugim aktivnostim vrnejo čim prej, je povedal zdravnik.
Operacija hernije diska je manjši poseg, ki traja 20 do 25 minut, pacient je v splošni anesteziji. Med posegom prikažejo živec, ki je pritisnjen, odstranijo del medvretenčne ploščice v hrbteničnem kanalu, ki pritiska na živec, ostanek ploščice, ki deluje kot blažilec med vretencema, pa poskušajo ohraniti v največji možni meri. Odstranijo tudi proste dele diska, ki bi lahko ponovili nastanek hernije. Hernija diska se namreč lahko ponovi, to pa se zgodi pri slabi desetini pacientov, ki jih operirajo. Štiri do pet ur po posegu bolnik vstane iz postelje, domov gre še isti dan ali dan po operaciji. Po operaciji bolniku ni treba omejevati fizične aktivnosti, lahko tudi dviguje težje predmete, ortopedi pa tudi bolnikom po operaciji hernije svetujejo vaje za krepitev obhrbteničnih in trebušnih mišic.
Na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana opravijo približno 1000 operacij na hrbtenici na leto, od tega operirajo več kot 300 pacientov s hernijo diska. »Ti posegi imajo dobre rezultate in večina bolnikov se vrne k rednim aktivnostim. Tudi vrhunski športniki se v dveh tretjinah primerov vrnejo na nivo pred operacijo, kar je najboljši pokazatelj uspeha operacije,« je zaključil Rok Vengust.