Črnomelj. Tako na črnomaljski občini kot v belokranjskem okoljskem gibanju Proteus so z novim lastnikom tamkajšnje bioplinarne Petrolom za zdaj zadovoljni. Ta je že začel izvajati določene rekonstrukcije obrata. Toda okoljevarstveniki se hkrati zavedajo, da dokler bo bioplinarna stala na Lokvah in bodo okoliški kmetje na občutljivem belokranjskem krasu kot gnojilo uporabljali digestat oziroma gnojevko, ki je stranski produkt pri proizvodnji bioplina, ekološki problem ostaja.
»Vsaj štiri petine celotnega območja Bele krajine ni primernega za dodatno obremenjevanje s pregnito gnojevko. Torej so vse rešitve, ki jih imamo na voljo, slabe, saj je bila že v osnovi zgrešena odločitev, da se bioplinarna postavi na tako ekološko občutljivem območju,« pravi okoljevarstvenik Dušan Plut. Ob tem je spomnil na občutljivost Belokranjcev za okoljske zadeve zaradi onesnaženja reke Krupe s PCB pred leti, ki jih je prikrajšalo za pomemben kakovostni vir pitne vode.
Država jim ne gre na roko
Kot dodaja Niko Šuštarič, predsednik Proteusa, so razočarani nad dosedanjo držo Kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki je, kot pravi, v prvi plan dajal interese kmetijstva, zapostavljal pa vprašanje varstva okolja. »Danes smo dobili zagotovilo direktorja, da bo odslej drugače. Gre predvsem za problem težkih kovin v gnojevki, pri čemer pa nam država ne stoji ob strani.« Nova uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v kompostarnah in bioplinarnah namreč zvišuje mejne vrednosti težkih kovin.
Po besedah Anje Kocjančič, vodje oddelka za okolje na Petrolu, ki je aprila prevzel bioplinarno od prejšnjega lastnika Bioenerga in že upravlja bioplinarno v bližini Domžal, so zaradi lažjega obratovanja celotno proizvodnjo in kapaciteto obrata zmanjšali za 30 odstotkov, za večjo stabilnost proizvodnje bodo dogradili plinohram, uredili bodo laboratorij, v katerem bodo dnevno pregledovali kakovost proizvodnega procesa, in še nekaj drugih tehnoloških izboljšav, ki so potrebne zato, da bo digestat oziroma bioplinska gnojevka ustrezala prvemu razredu kakovosti. Glavnino rekonstrukcij naj bi izvedli še letos.
»Prva hujša napaka bo zaprla obrat«
»Gnojevko bomo prodajali kmetijskim podjetjem in kmetom v bližini bioplinarne. Vemo, da je Bela krajina zelo občutljivo območje. Naš interes je, da bi ta digestat uporabljali res zgolj na tistih zemljiščih, kjer je to možno.« Pri tem naj bi jim pomagala posebna strokovna skupina, ki jo bodo sestavljali geolog, pedolog, predstavniki kmetijstva, občine in civilne iniciative. Želja prebivalcev je sicer, da bi čim več digestata odpeljali iz Bele krajine. Kot pravi Kocjančičeva, se v tej smeri že pogovarjajo z raznimi kmetijskimi zadrugami in posestvi.
Kot dodaja Plut, je novemu lastniku zdaj pač treba dati priložnost. »Ob prvi hujši napaki pa bo zanesljivo prišlo do velikega protesta javnosti in prizadetih prebivalcev Bele krajine in potem bo edina rešitev zaprtje bioplinarne,« še napoveduje.
