»Nova« nafta je začela pritekati iz naftnih polj, ki se raztezajo od Severne Dakote vse do Južnega Teksasa, in je do neke mere poskrbela, da je kljub nekaterim šokom z oskrbo, ki so se lani pripetili na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki, globalno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ostalo dokaj uravnoteženo. Kljub rekordni rasti proizvodnje večina analitikov meni, da rast ameriške naftne industrije ne bo povzročila padca cen. Naftna renesansa v Severni Ameriki (tudi Kanada je lani zabeležila 7-odstotno rast proizvodnje) je namreč nastopila ravno v trenutku, ko se nekatere večje »stare« izvoznice, kot sta Venezuela in Nigerija, soočajo s padajočimi rezervami in upadom proizvodnje. ZDA še vedno ostajajo največja svetovna uvoznica surove nafte, vendar zaradi rastoče domače proizvodnje uvozijo manj kot kadar koli v zadnjih 30 letih. Del tradicionalne svetovne proizvodnje, ki je bila še do nedavna rezervirana za ZDA, se lahko zdaj preusmeri na druge nafte lačne trge Azije in Latinske Amerike. Rast proizvodnje v ZDA torej do določene mere nevtralizira upad proizvodnje v nekaterih delih sveta, trgi ostajajo v ravnotežju, to pa se odraža v relativni stabilnosti cen.

Poleg tega ima vnovični razcvet naftne industrije v ZDA pozitiven vpliv na širše gospodarstvo. V prvi meri na celotno industrijo, ki dobavlja proizvode in storitve naftnim podjetjem. Poleg tega si lahko v ZDA koristi obetajo vsi, ki so vpleteni v gradnjo infrastrukture za transport nafte in zemeljskega plina, na račun poceni domačega plina pa že danes žanje sadove ameriška kemična industrija.