Brzice Soče, polne tribune v Solkanu in nočni finale pod žarometi. Piko na i sta z zmago na svetovnem prvenstvu v spustu na divjih vodah postavila Sašo Taljat in Luka Božič, ki sta bila najboljša v konkurenci kanuističnih dvojcev. »Na svetovnih prvenstvih v spustu sva startala trikrat in osvojila tri kolajne. To je največ, kar lahko osvojiš v športu,« je dejal Luka Božič. Zanj je to bilo drugo odličje na velikih tekmovanjih v zgolj tednu dni. Prejšnji konec tedna je bronasto kolajno osvojil tudi z ekipo kanuistov na evropskem prvenstvu.
Uspehi v različnih kategorijah potrjujejo, da sta Taljat in Božič univerzalna športnika, ki bi bila med najboljšimi tudi v številnih drugih panogah. Kajak in kanu nikakor ni bil njuna prva izbira. »Ko sem bil otrok, nisem vedel, s katerim športom bi se ukvarjal. Na Mostu na Soči tudi ni bilo velike izbire, potem ko me nogomet ni pritegnil. Šel sem na tečaj kajaka, ki ga je organiziral trener Dejan Testen, in zaradi dobre družbe ostal,« se začetkov spominja Sašo Taljat, ki se je na domačem Mostu na Soči preizkusil tudi v odbojki. Kot navihan otrok ni želel hoditi v vrtec, zato je veliko časa preživel pri babici, kjer je znal ušpičiti kakšno neumnost.
Obilo energije je imel tudi Luka Božič, ki je bil hiperaktiven otrok. Ker se je sprva bal vode, je bil raje na snegu. »Treniral sem vse možne športe od nogometa do smučanja, pristal pa v kajaku, kamor me je zvabil prijatelj. V tem športu sem ostal zaradi družbe in lokacije, saj je bil kajakaški klub najbližje domu,« se spominja Luka Božič.
Med njima je leto in pol starostne razlike, Taljat je rojen 22. septembra 1989, Božič pa 9. januarja 1991, zato se na začetku sploh nista družila. Oba sta člana KKK Soške elektrarne iz Solkana pri Novi Gorici, ki ima eno sekcijo kluba tudi na Mostu na Soči. »Ko sva prišla v klub, sva najprej šest let veslala vsak v svojem kajaku in bila državna prvaka med pionirji. Tedaj je Joško Kancler, ki je nekoč osvajal kolajne na tekmovanjih v spustu v kanuju, zdaj pa je na največjih tekmah strog sodnik, dal pobudo, da bi skupaj veslala v kanuju dvosedu, saj je bilo leta 2006 pred vrati mladinsko svetovno prvenstvo na domači progi v Solkanu. Vse skupaj je realiziral trener Dejan Testen,« je povedal Sašo Taljat.
Prav nič ne skrivata, da se večkrat tudi spreta. V čolnu med tekmo zelo redko, na treningu pa včasih padejo tudi ostre besede, kar je posledica tega, da skupaj preživita veliko časa. Toda sprva ni bilo tako, saj je Božič študiral v Ljubljani, zato je domov prihajal le ob koncih tedna. Drugačen študijski ritem je imel Taljat, ki je najprej študiral na fakulteti za šport, nato pa nadaljeval študij na daljavo na višji ekonomski šoli v Ljubljani. Z leti so se njune študijske obveznosti še večkrat spremenile, med drugim sedaj Božič študira na daljavo ekonomijo v Mariboru. »Vse skupaj opravim po internetu. Tudi študij mi gre dobro od rok,« je dejal Božič.
Prvič sta opozorila nase na svetovnem prvenstvu v slalomu leta 2009, ko sta v Seu d'Urgellu osvojila bronasto kolajno. Najprej sta z malce cmoka v grlu že dala izjave za slovenske medije ob četrtem mestu v kanuju dvosedu, na kar sta k njima pristopila Britanca Baillie in Stott ter priznala dotik vrat, kar je slovenska mladeniča izstrelilo na zmagovalni oder. »Kar tresem se od razburjenja. Nekaj takšnega nisem upal niti sanjati. Trdo delo je poplačano, skrivnost je tudi v sproščenosti,« je pripovedoval tedaj 18-letni Božič, ki je sicer bolj tih od svojega kolega Taljata. Temelje za odličje sta postavila že v trdi temi, saj sta morala biti za tekmo popolnoma budna, ker je bil start polfinala že ob pol devetih zjutraj. Božič in Taljat sta morala najprej skupaj s trenerjem Dejanom Testenom celo plezati čez ograjo, ker je bilo prizorišče še zaklenjeno. Da sta se povsem zbudila, pa sta se še okopala v reki.
»Osnova je v tem, da je Božič športni multitalent, Taljat pa ima izjemen občutek za vodo,« je pred leti dejal trener Dejan Testen, ki jima je po potrebi še oče, mama in sparing partner na treningih. »Sva povsem njegov projekt,« pojasni Božič, ki ima v domačem okolju skupaj s Taljatom status zvezdnika. Ko nastopata na tekmah v tujini, so ulice na Mostu na Soči in v Modreju na pol prazne.
Na dan imata tri treninge po eno uro, pozimi tudi štiri. »Ko hodim po svetu, vidim, da imajo najboljši tekmovalci tudi po štiri treninge na dan,« pravi Božič, ki zdaj ob tradicionalnem dvosedu tekmuje tudi v enosedu. En mesec letošnje zime je preživel na treningu v Združenih arabskih emiratih, ob vrnitvi domov iz toplega arabskega sveta pa je zbolel in shujšal kar za tri kilograme. Božičev dvojni program pa podpira tudi sovoznik iz čolna Sašo Taljat: »To, da trenirava vsak v svojem čolnu, je celo dobrodošlo. Na treningih je zaradi internega rivalstva še več tekmovalnosti. To je dobrodošlo za napredek v kanuju dvosedu, ki s takšnim načinom dela nikakor ni zapostavljen.«