Kljub porazu je Slovenija zame še vedno vrhunska reprezentanca. Vsaka zmaga proti njej je velik dosežek, če pa se to zgodi na njenem igrišču, pa še toliko večji. Čeprav smo že po dvajsetih minutah zaostajali za pet zadetkov, smo se dogovorili, da se ne bomo predali. Zavedali smo se, da bodo prišle tudi naše minute in priložnosti, kar se je tudi zgodilo. V napadu smo imeli v prvem polčasu veliko težav s Proštom, v obrambi pa z Bilbijo. Čeprav so Slovenci v povprečju mlajši, hitrejši in eksplozivnejši, smo vso tekmo zdržali v visokem ritmu, a ni bilo lahko. V primeru našega poraza bi bila pomembna tudi končna razlika v boju za najbolje tretjeuvrščeno reprezentanco, ki potuje na EP. A na koncu nismo iztržili minimalnega poraza, ampak kar zmago.
V Stožicah ste zaradi težav s hrbtenico igrali pod vplivom protibolečinskih tablet.Ko v sredo nisem igral proti Islandiji v Minsku, so mnogi mislili, da blefiram in da se »šparam« za tekmo s Slovenijo. Toda v zadnjih dveh tednih, odkar sem se poškodoval na sklepnem turnirju lige prvakov v Kölnu, nisem skoraj nič treniral, le pred tekmo s Slovenci sem opravil dva lažja treninga. Seveda nisem zadovoljen s svojo igro, saj sem zunaj forme. Zaradi poškodbe v igri nisem mogel prispevati tistega, kar navadno dajem. A sem vesel, ker so moji soigralci dokazali, da je beloruska reprezentanca pravi kolektiv, ne pa, kot trdijo mnogi, da je odvisna zgolj od moje igre in zadetkov.
Kaj se je spremenilo v rokometu v Belorusiji v zadnjih letih, da je prišlo do velikega napredka na klubski in reprezentančni ravni?Po razpadu Sovjetske zveze so stvari obrnile na glavo, po prihodu novega predsednika beloruske zveze pa gre spet vse na bolje. Od takrat se ve, kdo je kdo in kdo je za kaj odgovoren... To je bil tudi eden izmed razlogov, da sem se vrnil v reprezentanco, čeprav sem imel tudi ponudbo Španije. Veliko je k uspehu Belorusije prispeval selektor Jurij Ševcov, ki je spremenil način našega dela in miselnost igralcev, ki verjamejo in zaupajo vase. Z uvrstitvijo na EP so igralci dobili ne le pomembne izkušnje, ampak tudi dodatno samozavest. A to ne pomeni, da se zdaj lahko ustavimo in sprostimo. Še posebno, ker je EP težje od svetovnega prvenstva.
V finalu letošnje evropske lige prvakov v Kölnu ste blesteli z osmimi goli, a je Barcelona vseeno izgubila proti Hamburgu.Če bi blestel, ne bi izgubili. Že tako težko preživljam poraze, takega, kot je v finalu lige prvakov, pa še toliko težje. Po podaljških smo izgubili za gol, a bi imel raje, če bi že po rednem delu izgubili za tri ali štiri. Potem se zaradi tesnega poraza ne bi toliko živciral in žrl ter bi priznal, da je bil Hamburg boljši. Upam, da bomo v naslednji sezoni posegli po vrhu Evrope, saj smo se med drugim okrepili z Nikolo Karabatićem in Kirilom Lazarovim. Kljub porazu v finalu bi sezono v Barceloni ocenil z osem in pol, mogoče z devetico. Za desetico in sijajno sezono, v kateri smo bili tudi prvaki Španije, je manjkala pika na i – evropska krona.