Ljubljana.Pri kranjskih policistih je pred dnevi iskal pomoč domačin, ki ga je neznanec z zlorabo spletnega nakupovanja olajšal za okoli 500 evrov. Predrznež je namreč prek svetovnega spleta opravil nakup z njegovo plačilno kartico in se tako nezakonito dokopal do tujega denarja. Podobnih zlorab spletnega bančništva je v zadnjih letih vse več, kar kažejo tudi ugotovitve policije, ki je lani obravnavala več primerov zlorabe osebnih podatkov prek spleta kot kaznivih dejanj, povezanih s krajo denarja na bankomatih. Iz tega je mogoče sklepati, da so se tatovi »uspešno« prilagodili informacijskemu in tehnološkemu napredku.
Tudi trend, razviden iz podatkov policije, jasno kaže, da so nepridipravi našli novo usmeritev – če so še leta 2010 pri nas zabeležili 1048 primerov tatvin na bankomatih s pomočjo ponarejene bančne kartice, je bilo lani takšnih primerov »le« še 243; in če so se po drugi strani še leta 2010 organi pregona srečali z »zgolj« 160 primeri zlorab osebnih podatkov prek spleta, jih je bilo lani že 663. Nova taktika nepridipravov je očitno zasnovana tako, da se namesto kraje enega malo večjega zneska prek bankomata raje lotijo kraje identitet in na tak način počasi praznijo račune svojih žrtev, da slednje tega ne bi prehitro opazile.
Uporabniki morajo ostati anonimni
V minulih letih so se policisti dostikrat srečevali s primeri, ko bankomat kljub uspešni transakciji komitentu ni izplačal denarja. V teh primerih je šlo običajno za »cash trapping« oziroma tako imenovano past za gotovino, pri kateri tatovi na režo za izdajanje gotovine s pomočjo lepilnega traku namestijo letev, ki prepreči izplačilo denarja, saj se ta zagozdi v reži. Poleg tovrstnih prevar so bili v zadnjih letih zelo pogosti tudi primeri uporabe ponarejenih bančnih kartic predvsem tujih bank. Takšnih kraj so se običajno lotevali tujci, ki so prišli v Slovenijo samo z namenom, da v čim krajšem času opravijo čim več dvigov denarja in nato urno zapustijo našo državo. Njihov vzorec delovanja jasno razgaljajo podatki policije, po katerih so največ tovrstnih primerov zasledili na območju avtocestnega križa oziroma v Ljubljani, kjer je tudi največ bankomatov. »Zlato dobo« tovrstnih nepridipravov je v precejšnji meri končal razvoj tehnologije, saj so se v zadnjem času varnostni mehanizmi na bankomatih precej izboljšali, kar močno zmanjšuje možnosti tovrstnih zlorab.
Čeprav število takšnih kraj, kot že rečeno, v zadnjih letih upada, policisti opozarjajo, da morajo biti uporabniki še vedno pozorni na kakršne koli elemente na bankomatih, ki tja ne sodijo. In če jih opazijo, naj o tem takoj obvestijo policijo. Pazljivost in preventiva sta po drugi strani še bolj pomembni v primerih spletnih nakupov, zato bi morali uporabniki ves čas širiti svoje znanje o varnosti tovrstne uporabe svetovnega spleta. Pri spletnih nakupih bi morali vedno tudi preveriti, kdo zagotavlja varnost pri plačevanju, saj lopovi dostikrat ustvarijo lažno spletno stran in skušajo na tak način priti do denarja svojih žrtev. Pomembno je tudi, da uporabniki redno pregledujejo svoje bančne izpiske, kjer lahko hitro opazijo nenavadna odstopanja, in da vse izpiske ter razna bančna obvestila uničijo do neprepoznavnosti, saj je mogoče tam zapisane informacije zlahka zlorabiti. Uporabniki morajo torej predvsem ostati anonimni, saj lahko tatovi s pomočjo osebnih podatkov ne samo zapravljajo denar z njihovega bančnega računa, pač pa jim celo prevzamejo identiteto.
Prevare prežijo za vsakim klikom
Kaznivega dejanja tatvine identitete naš kazenski zakonik ne pozna, kraja identitete je zajeta v kaznivem dejanju zlorabe osebnih podatkov. V zadnjih letih je število teh kaznivih dejanj skokovito naraslo, a je takšnih kraj po besedah tiskovnega predstavnika policije Draga Menegalije še vedno precej manj kot v drugih evropskih državah ali v ZDA. Pri kraji identitete skušajo nepridipravi na različne načine pridobiti in zlorabiti osebne podatke, najlažje pa jim to uspe, če jim uspe od potencialnih žrtev izvedeti njihov datum rojstva, naslov, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO), številko potnega lista, številko plačilnih kartic ali denimo številko transakcijskega računa.
Zato bi morali biti ljudje še posebej pozorni, kadar jih za takšne podatke na tak ali drugačen način prosijo neznanci, opozarja policija. V Sloveniji je sicer najpogostejša zloraba osebnih podatkov v obliki goljufije ali tatvine s pomočjo interneta, kjer prevarant v imenu oškodovanca kupi določen izdelek. Prevare namreč prežijo za vsakim klikom, ki ga naredimo na svetovnem spletu, zato ni previdnost nikoli odveč.
