»Danes bo dan D,« je bil edini stavek Radoslava Rogine na startu kraljevske etape v Škofji Loki. Kot general pred izkrcanjem v Normandiji je želel sporočiti, da se je začela odločilna bitka. Na 1611 metrov visoki prelaz Vršič je 34-letni kolesar iz Varaždina pripeljal kot največji junak soške bitke. Bil je kot general Borojević, rojak, ki je po mnogih bitkah prve svetovne vojne s prebojem pri Kobaridu le obranil domač teren. Rogini je po 14 bitkah, ki se jih je udeležil, če bi dirke štele kot bitke, uspelo slaviti prav na jubilejni 20. izvedbi.

»Priznam, nisem verjel, da lahko zmagam. Nisem bil tako prepričan vase, da bi verjel, da mi bo uspelo. Na koncu sem bil očitno uspešnejši od preostalih,« je priznal na Vršiču. »Seveda ob pomoči ekipe. Brez ekipe ne bi bilo zmage. Brez ekipe ni nič,« je takoj poudaril prispevek vojakov Adrie Mobila. »Ja, dolgo sem čakal na to zmago. Bil sem drugi, pa tretji, četrti, peti. Noge sem imel močne za zmago že prej, a žal nisem prej nikoli poskusil do konca napasti. Sedaj le vem, če imam dovolj močne noge, moram odpeljati svojo dirko in se ne smem ozirati na preostale,« je spoznal vršiško izkušnjo, ki mu je prinesla 26. zmago na mednarodnih dirkah UCI. Nemara največjo.

Ne samo, da je zmagovalec jubilejne in še najkrajše dirke doslej. In rekorder po številu nastopov. Je tudi najstarejši skupni zmagovalec. Eden redkih poleg Italijana Ulissija, Filipa in Brajkoviča, ki mu je uspelo belo majico iz leta 2001 čez dvanajst let prebarvati v rumeno. In v zbirki bi imel vse majice, tudi modro najboljšega po etapnih uvrstitvah, če jo ne bi po Dolenjskem žrtvoval in brez posebnega boja predal Avstralcu Lancasterju. Rogino vsi poznajo kot izjemno vsestranskega kolesarja.

Po svoje je še kako zanimivo, da kolesar iz varaždinskih ravnic zmaga dirko na legendarni prelaz, klancev pa sploh ne trenira. »Le dvakrat, morda trikrat na mesec se zapeljem do Sljemena. Nič več. Vožnja po ravnini je vendarle težja kot v klanec, kjer se polovico trase pelješ navzdol,« se je pošalil visokorasli kolesar, ki so ga v karieri mnogi zaradi podobnosti zamenjevali z Mitjo Mahoričem, tudi dvakratnim kraljem dirke Po Sloveniji. Tako po videzu in vrtenju pedal. Bil je kot Mahoričev dvojnik ali dvojček. No, skupaj imata sedaj tri zmage. Ni nepomembno, da je uvodni del kariere vozil v dresu Perutnine Ptuj, le del v italijanskem Tenaxu in puljski Loboriki. Prav na priporočilo Mahoriča je ob slovesu slednje dobil zaupanje Milana Eržena in postal njegova zamenjava v Adrii Mobilu. Letos je tudi kapetan ekipe.

A najbolj glasno ga je izpostavljal kot glavnega favorita vendarle Srečko Glivar. V dresu Loborike ga je leta 2011 na Golteh prehitel le Italijan Ulissi in mu podaljšal čakanje na prvo zmago na slovenskem touru, Glivarju pa preprečil, da bi se ponašal s skupno zmago s tremi različnimi kolesarji in tremi ekipami. Glivar ga je opisal kot zvestega pomočnika. »Ja, tako je bilo. Vedno je bilo več takih, ki so se čutili sposobnejše. Vedno sem jim rad pomagal,« je opisal vlogo vodonosca, čeprav ima bogato zbirko uspehov, ki bi jo želel imeti vsak uspešen kolesar. Nemara je kralj dirk po državah bivše Jugoslavije, saj je zmagal vse dirke, od Po Srbiji, Po Hrvaški, Po poteh Kralja Nikole, Istrsko pomlad, spomladi še VN Šenčurja in nazadnje tudi Po Sloveniji. Glivar je tudi razkril, da Rogina iztisne maksimum le, ko je postavljen pred dejstvo liderja in se ga posebej vzpodbudi. »Srečko je bil moj dolgoletni športni direktor v ekipah, kjer sem vozil. Zame je največji slovenski kolesarski taktik. In pozna me bolje, kot poznam sam sebe. Tokrat je dobro zadel.«

S to zmago je Radoslav Rogina Hrvaško že 16. junija popeljal v združeno Evropo, čeprav njegova največja zmaga v Evropi v hrvaških medijih ni dosegla skoraj nobene pozornosti. Kot je razkril sodnik UCI Ivo Rilović, ki na dirki Po Sloveniji skrbi za obdelavo rezultatov, preprosto ni bilo zanimanja. Ker je zmagal v slovenskem dresu. No, mnogi ne vedo, da se je pred desetletjem že veliko govorilo, da bo Rogina zaprosil za slovensko državljanstvo, kar so spodbujali predvsem v ekipi Perutnina Ptuj, a si je premislil. Med kolesarji sicer že dolgo velja za »pravega« Slovenca. V pozitivnem smislu. Le da štajersko narečje zdaj zamenjujejo besede iz dolenjščine.