Vsi za vse

Ekipa Adria Mobil je skrbno sestavljena, kar nam je uspelo že drugo leto zapored. Vsi so vrhunski kolesarji, homogeni, pripravljeni narediti vsi za vse. Niso ljubosumni na uspehe drugih. Z vodenjem ekipe ni težav. Navodila, ki jih dobijo na startu, upoštevajo. Naj omenim samo en detajl, čeprav bo kdo rekel, da sem pameten za nazaj. Primož Roglič, ki je prišel k nam skoraj s skakalnice, je poskušal v beg samo enkrat in uspel, kar je bila za nas najboljša taktična različica. Naredil je vrhunsko delo, ki pa se ga navzven ne vidi, pa je drugi hribolazec dirke. Bistvo je, da smo razbili skupino in so mnogi že v Trenti porabili zadnje atome moči.

Zmagal je kompleten kolesar. Nihče se nam niti v prvi, drugi niti zadnji etapi ni izmuznil. Kot sem se pogovarjal s šefoma ekip Lampre in Androni Giocattoli, je bila trasa kot nalašč za štiri dni. So pa v tujih ekipah že spoznali, da morajo priti v Slovenijo z vrhunsko zasedbo, če želijo kaj zmagati. Vrstni red je realen splet vsega. Sinkewitz je bil verjetno najmočnejši, ni bil pa najpametnejši. Polanca bodo v Lampretu veseli. Valjavec je dokazal, da je vedno zmožen vrhunskih dosežkov. Na njegovem mestu ne bi obupal. S tako motivacijo, kot jo je imel na dirki, lahko še marsikaj doseže.

In še organizacijska plat. Dirka je vsako leto na višjem nivoju, čeprav je za vsak nov korak potrebno novo spoznanje. Prihod najboljših ekip je v veliki meri odvisen že od proračuna, znanega novembra, ko menedžerji dirko vključijo v tekmovalni program. Tudi po drugih plateh je težko. Bogdan Fink je vložil veliko napora, da bi bila dirka prvič v neposrednem televizijskem prenosu. Pa je prišlo spoznanje, da brez denarja, brez prave opreme in ljudi z znanjem tega ni mogoče narediti tako zlahka.