Ko sem se pred dirko pogovarjal z vam bližnjimi sledilci, so menili, da ste sposobni belo majico obdržati, z novo zmago pa ste vse lepo presenetili, čeprav ste na tem prizorišču že osvojili naslov svetovne prvakinje v mlajših kategorijah.

Z belo majico vodilne se nisem obremenjevala. Startala sem na zmago, nanjo sem bila pripravljena, a nihče v krosu ne more predvideti, ali lahko tudi uspe. Osredotočila sem se na svojo dirko. Že to, da sem lahko startala iz prve vrste, je bila prednost. Uspel mi je izjemen začetek, vseskozi sem bila v ospredju in po pameti vozila v svojem ritmu. Zaradi vročega dne je bilo to zelo pomembno. V zadnjem krogu sem bila še dovolj močna, da sem prevzela vodstvo in brez stresa, čeprav ni bilo lahko, pripeljala do cilja.

Je bila izkušnja iz Novega Mesta, ko je Poljakinja Maja Wlosczowska, tudi najbližja zasledovalka v seštevku točk 650:490), padla tik za vami pred ciljem, nekakšen opomin? Do predzadnjega kroga je vodila Čehinja Katerina Nash.

Vsaka dirka ima svojo zgodbo. Ko je Katerina povedla, se nisem trudila in zaganjala za njo. Tako kot se nisem na začetku, ko se je zaradi padca Lechnerjeve naredila manjša razlika in sta si Pedrelova in Nasheva privozili nekaj prednosti. Vozila sem v svoj ritmu, bila zbrana na tehniko vožnje v spustih in si nisem dajala duška s hitrostjo navzdol. Nazaj se sploh nisem ozirala. Ko je v zaključnem vzponu Primož Štrancar zavpil, da je Nasheva na limitu, tudi nisem začela pospeševati, le s hitrejšim ritmom sem odpeljala mimo.

Omenjate, da je nov uspeh zasluga odličnega delovanja ekipe Unior Tools, izjemne podpore navijačev iz vaših domačih krajev in s tem še dodatne samozavesti?

Zagotovo, to vse pripomore k uspehu. Sama sem le del mozaika. Z Ledin je pripeljal avtobus navijačev. Na vsakem delčku proge sem slišala slovenski glas. Vse to mi je dajalo dodatni elan. Seveda pa ne smemo poleteti v prevelika pričakovanja in posploševati, ker sem zmagala drugič v nizu. Sama ostajam realna. Uvrstitev med deseterico je izpolnjen cilj, peterica izjemen dosežek. Če se vse optimalno izide, pa zmage ne izpustim iz rok.

Kot vodilna gorska kolesarska v olimpijski disciplini ste v središču pozornosti. Je to za vas nekaj novega?

Vse, kar se dogaja zraven, me ne obremenjuje. Jemljem kot nekaj, kar spada zraven, če so rezultati dobri. Tako sem tudi zaradi obveznosti ostala še en dan v Sončni dolini, čeprav sem nameravala s svojimi navijači domov. Hkrati mi je v izjemno čast, da vozim v majici vodilne, ki ima v gorskem kolesarstvu velik pomen. Po drugi zmagi bo verjetno še več spoštovanja med tekmicami, tudi menedžer ekipe Tine Mahkovec bo imel več prijetnega dela. Tudi sama se spoznavam z glavnimi opremljevalci, ki so zelo veseli, da nas podpirajo, vključno z ameriškim Trekom. Mi je všeč, kar se dogaja zraven.

Med dirkami svetovnega pokala ste se udeleževali tudi lokalnih dirk. Bo zdaj kaj drugače?

Nočem se spreminjati. Tudi če se udeležim lokalne prireditve, to počnem z veseljem, saj imam rada šport. Niso pomembne samo dirke v svetu, temveč tudi v lokalnem okolišu. Želim pač ostati taka, kot sem, ne pa da me ljudje poznajo le iz medijev. Športniki, ki so se kljub uspehom dobro vklopili v domače okolje, so mi bili vedno zgled. Ritem pa je seveda naporen. Že jutri gremo na evropsko prvenstvo.

V senci vaših uspehov v kratkem krosu na izpadanje blesti tudi Miha Halzer, ki je bil znova na pragu zmage.

Žal sem njegov finalni nastop zamudila. Miha hrepeni po zmagi, ki je vselej nekaj posebnega. Tudi zanj bo prišel čas. Prepričana sem o tem.