Dejstvo je, da so Belorusi v zadnjih dveh, treh letih izredno napredovali. Vidi se, da imata njihova dva najmočnejša kluba vse več stika z Evropo. Vseeno sem prepričan, da je Slovenija močnejša, a sem imel tokrat občutek, kot da so bile gume prazne. Igralcem nimamo kaj očitati. Močno so si želeli zmage, igrali so na vso moč, vendar niso prikazali tistega, česar so sposobni. Niti beloruska zasedba ni bila fenomenalna, vendar vseeno dovolj, da se je uvrstila na evropsko prvenstvo. Vedeti moramo, da smo v obdobju, ko so klubska tekmovanja že končana, delajo se načrti za dopustovanje in vse to vpliva na igralce, na njihovo igro.
Slovenski rokometaši niso bili sposobni organizirati igre, kakršne smo od njih vajeni. Ni bilo hitrosti, v napadu so se akcije reševale preveč individualno, tudi v obrambi je šepalo, o čemer priča podatek, da je v naši mreži končalo kar 35 golov. Belorusija je zagotovo počasnejše moštvo kot Slovenija, česar pa nismo znali kaznovati. S kakovostnejšo igro v obrambi in večjo zbranostjo v protinapadih bi lahko zmagali. Po četrtem mestu na januarskem svetovnem prvenstvu v Španiji je včerajšnji neuspeh zagotovo šok za Slovenijo. Zdaj je nujno, da se ta generacija uvrsti na naslednje veliko tekmovanje in kvalifikacije vzame z več resnosti. Tega so zagotovo sposobni.
Realnost slovenskega rokometna je takšna, da je vse težje tudi klubom. Finančna sredstva se krčijo, vsako leto bo težje. Po zatonu Cimosa bosta v prihodnje na profesionalni ravni igrala le Celje in Gorenje, pa tudi ta krčita proračun. Vsi drugi delujejo na amaterski osnovi, zato je zelo pomembno, da volje ne izgubijo mladi igralci z visokimi cilji.
Miro Požun je nekdanji slovenski selektor in evropski klubski prvak s Celjem.