»Ni bila lahka etapa. Bila je težja, kot je marsikdo mislil. Meni pa je bilo celo lažje, kot sem pričakoval. Računal sem, da bo prišlo skupaj vsaj 20 ali 30 kolesarjev, pa nas je mnogo manj. No, meni se je zadnji klanec na Vrh zdel celo krajši kot na treningu. Zadovoljen sem predvsem, da sem se enakovredno vozil ob boku z vsemi starejšimi slovenskimi kolesarji,« je lahkotno opisoval dirko Jan Polanc, kot da ne bi bila za njim izredno težka etapa, v kateri mu je popotni računalnik pokazal kar 2365 metrov višinske razlike. Tudi ob prvem vročem poletnem dnevu ni imel težav. »Videl sem, da so se predvsem noge lepo vrtele obema kolesarjema Adrie Mobila Tomažu Nosetu in Radoslavu Rogini, Kolumbijcu Atapumi ter seveda Nemcu Sinkiewitzu. Ko je napadel na vzponu na Vrh, ni šel nihče za njim. Imel je že pol minute naskoka. Med nami tudi nisem čutil posebnega interesa, da bi ga ujeli. Tudi pri Tadeju Valjavcu tega nisem videl. Če bi se malo potrudili, bi ga lahko ujeli. Na njegovo smolo je potem padel v Višnji Gori, a je zares močan,« je razkrival ozadje, ki bo danes še bolj prišlo do izraza. Seveda na veliko veselje ponosnega očeta Marka Polanca. »Danes so bili spredaj le tisti, ki so bili lahko,« je pripomnil, ponosen, da je sina odlično pripravil na vožnjo na čas, zaradi katere ima najmanj deset sekund bogatega zakladnega bonusa pred soško fronto.
Ob tem sta bila oče kot šef ekipe in sin kot kapetan ponosna in brez skrbi glede ekipe, daleč najmlajše na dirki. »Do vzpona na Polževo, do dvajsetih kilometrov pred ciljem, ko se je že naredila huda selekcija, sem imel vso pomoč in podporo. Imel sem vse, kar sem potreboval. Da mi gre dobro, gre zahvala tudi fantom,« se je zahvaljeval Jan. Oče je bil bolj odrezav, seveda ni bil ponosen zgolj na sina. »Vemo, kaj delamo, in vemo, kaj hočemo.«
Današnji dan bo prav za Jana eden prelomnih. »Sanje seveda so, da bi zamenjal belo majico za rumeno. Pred favoriti, ki najbolje peljejo na dolge klance, imam prednost. To je dobro izhodišče. Tudi počutje je dobro. Zmage pa nisem napovedal, zato sem zaradi tega zdaj bolj sproščen, ker se s tem ne obremenjujem. Tudi se nikogar ne bojim. Zakaj bi se le, saj sem prišel v cilj z vsemi favoriti za skupno zmago. Kakor koli bo, pričakujem, da bo dobro zame,« je bil pogumen pred kraljevsko etapo. Morda je njegova edina šibka točka zgolj UCI-koda. Na dirki po Sloveniji še ni zmagal tako mlad kolesar, razen leta 2011 Diego Ulissi, že eden od zvezdnikov italijanskega kolesarstva.mm