Na višinomerih so za drugo etapo imeli več kot 2400 metrov višinske razlike, a to ni igralo velike vloge. Do zadnjih tridesetih kilometrov se ni dogajalo nič omembe vrednega, niso peljali na polno, zaključek okoli Višnje Gore pa je bil izjemno hiter in selektiven. Vroč dan je bil pomemben dejavnik. Nam v spremljevalnem avtomobilu je že po osemdesetih kilometrih zmanjkalo bidonov za kolesarje. Ta hiter prehod na vroč dan je vedno zelo problematičen. Kritičen. Mnogi bodo imeli težave zaradi dehidracije tudi jutri. Za nevajeno telo je vročina hud šok, čeprav vročino dobro prenašajo. S taktične plati je Nemec Patrik Sinkewitz že razprl svoje karte. Mislim, da prekmalu. Sicer smo mnogi vedeli zanj, a nekateri le ne. Močne ekipe, ki imajo še liderje med petnajsterico, se ga bodo poskušale otresti ali vsaj izmučiti prej, sicer ga bodo na Vršiču težko premagali. Sinkewitz bi bolje naredil, ko bi v skupini malo blefiral in čakal. Ima pa morda nekaj prednosti, da mu bo šla na roko taktika ekipe Columbia z Atapumo, danes tretjim, ki nima kaj čakati in nima kaj izgubiti. Lahko gredo na vse ali nič. V kolesarstvu se pač zmaguje tudi z glavo.

Jan Polanc ima dobro izhodišče. Velja, da so bili vsi talenti enkrat mladi in so se enkrat izstrelili med zvezde, toda s tem, da je po dveh dneh tretji, me je presenetil. Dokazal je, da iz pravega šampionskega kova. Vsi smo vedeli, da je talentiran, vendar da bo tako visoko, pa le ne. To je vrhunski rezultat. Dirka Po Sloveniji ima ugled. To se vidi tudi po tem, kako srčno kolesarji iz najmočnejših ekip želijo zmagati. Boj za obstanek je neusmiljen. To spoznava tudi Jure Golčer, ki ga spremljam iz avtomobila. Ti krajši klanci na Polževo in Vrh so bili zanj s hitrim ritmom še posebej hitri. Pravi, da je težko sledil. Prav zanima me, kaj bo iztržil na daljše klance. Obeta se zelo pester dan. Prava kraljevska etapa bo. Vršič bo pravi Vršič.

Srečko Glivar je prvi kralj Vršiča 1993 in vodja ekipe Tirola.