Kako naj študenti torej izkoristijo čas do novega študijskega leta za priprave na kariero?

V poletnem času je kar nekaj možnosti. To so sodelovanje v poletnih šolah, taborih s strokovno vsebino, ki potekajo doma ali v tujini, počitniško delo in prostovoljstvo, ki sta odlična priložnost za nova znanja in izkušnje, spoznavanje z različnimi poklici, po možnosti tudi s področja njihovega študija. Seveda je to tudi čas za drugačne oblike izobraževanja, za krajše tečaje tujih jezikov ali računalništva, na katerih lahko dobijo dodatna znanja in veščine, ki jih delodajalci pogostokrat pričakujejo od kandidatov za zaposlitev. Med poletjem pa naj si le vzamejo čas tudi za počitek od strokovne literature in intenzivnega učenja, zato da si »napolnijo baterije« za naslednje študijsko leto.

Elevator pitch festival, ki ste ga ekipa Kariernih centrov Univerze v Ljubljani pripravili v osrčju mesta, na Kongresnem trgu, s čimer so se karierni centri še bolj odprli javnosti, je bil med delodajalci, sodeč po njihovih odzivih, dobro sprejet. Kakšni pa so bili odzivi študentov in diplomantov?

Še boljši. Neizmerno so hvaležni za priložnost, da se lahko delodajalcem predstavijo tudi osebno in ne samo v obliki monotonih pisnih predstavitev. Dobijo izkušnje z zaposlitvenimi razgovori in kar še posebno cenijo, od delodajalcev dobijo povratno informacijo o tem, kako so se izkazali na razgovoru in kaj jim delodajalci svetujejo, da bodo v postopku iskanja zaposlitve še uspešnejši. Seveda pa je do zdaj še v vsaki seriji hitrih zmenkov, ki smo jih izvedli v tem študijskem letu, prišlo do medsebojnih simpatij med študenti/diplomanti in delodajalci, česar smo še posebno veseli.

Kakšno sporočilo ste želeli s tem dogodkom, ki je bil za univerzo neobičajen, posredovati v javnost?

Na Univerzi v Ljubljani si prizadevamo za uspešen prehod študentov in diplomantov na trg dela, zato smo v okviru projekta razvoja in izvajanja dejavnosti kariernih centrov, ki se je financiral iz Evropske unije, Evropskega socialnega sklada, v zadnjih treh letih organizirali veliko aktivnosti, s katerimi smo želeli spodbuditi sodelovanje delodajalcev z našimi študenti in diplomanti. Širši javnosti nismo želeli poročati o rezultatih našega dosedanjega dela samo v številkah in opisno. Naše aktivnosti smo želeli pokazati na konkretnih primerih, s pravimi zaposlitvenimi razgovori. V teh časih vsakodnevno poslušamo, da je skoraj nemogoče dobiti zaposlitev, zato želimo mlade opogumiti tako, da jim pokažemo primere dobrih praks in jih motiviramo, da se nam pridružijo na naslednjem takem dogodku.

Že razmišljate zato o njegovi ponovitvi?

Vsekakor. V prihodnje si želimo, da bo Kongresni trg poln s predstavniki delodajalcev, ki bodo iskali bodoče sodelavce med našimi študenti in diplomanti.

Karierni centri Univerze v Ljubljani se bodo v prihodnje aktivneje povezovali tudi z MEKS, sekcijo mladih ekspertov Slovenske kadrovske zveze. Kje vidite medsebojne stične točke?

Mladi eksperti Slovenske kadrovske zveze so naš dober potencialni partner, saj je večina članov zaposlena na kadrovskem področju in so tako v večji meri odgovorni za pridobivanje novih sodelavcev ter povezovanje z izobraževalnimi institucijami. S sodelovanjem z njimi bomo prispevali k večji prepoznavnosti naših storitev in jih informirali o spremembah, novostih na področju visokega šolstva, znanjih in kompetencah, ki jih pridobijo študenti po zaključku določenega študija, zato da so seznanjeni s profili kandidatov, ki se potegujejo pri njih za zasedbo določenega delovnega mesta. Spodbujali bomo sodelovanje podjetij s kariernimi centri, da bodo še v večji meri sodelovali s študenti bodisi prek natečajev, jim zagotavljali počitniška dela in opravljanje prakse, bodisi pri pripravi seminarskih in diplomskih nalog in podobno.

Raziskava Delodajalci v bolonjskem procesu, ki jo je Primož Zupan, vodja MEKS, opravil v letih 2006 in 2011, je pokazala, da je v tem času drastično upadla intenzivnost sodelovanja med gospodarstvom in visokim šolstvom. »A ne samo to, upadla je tudi motivacija v podjetjih, kar je skrb zbujajoče,« je poudaril Zupan. Kakšne pa so vaše izkušnje?

Razlogov je lahko več. Prva raziskava je bila narejena leta 2006, pred začetkom gospodarske krize, medtem ko je bila ponovljena v času, ko se je ta še bolj poglobila. Leta 2006 so bile potrebe po zaposlovanju precej večje kot zdaj, zato so bili delodajalci veliko bolj motivirani za sodelovanje z visokim šolstvom. Prepričana sem, da so bolj kot prenova visokega šolstva na zmanjšano motiviranost po sodelovanju vplivale negotove gospodarske razmere in manjša potreba po novem zaposlovanju.

Dobra podjetja se zavedajo tega, da sposoben kader kreira njihove zgodbe o uspehu in da je treba biti nenehno na preži za novimi perspektivni kadri. Mladi so željni izzivov in dokazovanja, le pravo priložnost jim je treba ponuditi.

Na kakšen način že in na kakšne nove načine lahko Karierni centri Univerze v Ljubljani še dodatno spodbujate podjetja, da v večji meri in z zavedanjem svoje družbene odgovornosti dajejo mladim priložnost za nabiranje vsaj prvih delovnih izkušenj?

Delodajalci pogostokrat očitajo mladim pomanjkanje delovnih izkušenj, praktičnih znanj, ampak saj jim lahko prav oni to ponudijo. To lahko storijo že v času njihovega študija. Kot sem že omenila, so možnosti različne: natečaji, počitniško delo, prakse, seminarske, diplomske naloge, študentsko delo in drugi načini.

Veliko mladih je zelo motiviranih za delo, imajo dobro znanje s svojega strokovnega področja študija, odlično poznajo računalniško tehnologijo, govorijo več tujih jezikov. So perspektiven kader, ki včasih razen pisnih pošiljanj ponudb za sodelovanje oziroma prošenj za zaposlitev nima drugih možnosti za predstavitev delodajalcem.

Na drugi strani so delodajalci včasih tudi že naveličani pregledovanja monotonih pisnih ponudb za zaposlitev, zato smo jih v zadnjih treh letih več kot 200 prepričali, da ponudijo mladim drugačno priložnost. Organizirali smo predstavitve delodajalcev na fakultetah in akademijah, obiske študentov v podjetja, hitre zmenke in druge dogodke, kjer so imeli priložnost osebno spoznati za delo motiviran mlad potencialen kader, kar jih v času subvencij, ki jih razpisuje Zavod RS za zaposlovanje, tudi ne stane več veliko.

Kakšna pa je sicer vizija razvoja Kariernih centrov Univerze v Ljubljani?

Do zdaj se je večina aktivnosti Kariernih centrov na Univerzi v Ljubljani sofinancirala iz sredstev evropskega socialnega sklada, ki jih prejmemo na javnih razpisih ipd. Ali bomo pridobili ta sredstva tudi za obdobje 2013–2015, še ni znano, ker še ni rezultatov razpisa. Še naprej bomo seveda z uspešno prijavljenimi projekti primorani v pridobivanje novih sredstev za razvoj tega področja.

V vsakem primeru je tak povezovalec podjetij in študentov potreben...

Karierni centri si bomo prizadevali, da bomo prepoznani kot pomembno in učinkovito stičišče perspektivnih kadrov in dobrih delodajalcev. Prizadevamo si izboljšati in nadgraditi naše storitve, ki bodo prispevale k večji prepoznavnosti profilov diplomantov med delodajalci, uspešnejšemu prehodu diplomantov iz izobraževanja na trg dela, zmanjšanju osipa študentov in njihovi boljši prehodnosti med letniki, k hitrejšemu in rednejšemu študiju.

Nedavno ste naredili nove korake pri povezovanju s tujino, obetajo se tudi druge novosti...

Res je. Tako se bomo lahko še bolj vključevali v mednarodno okolje in omogočili študentom bogato ponudbo kakovostnih storitev, ki jim bodo v podporo na njihovi karierni poti. S partnerskimi kariernimi centri tujih univerz, s katerimi smo vključeni v mednarodno mrežo IRUN, bomo razvili nove pristope h karierni orientaciji in našim študentom ponudili storitve kariernega svetovanja, če jih bodo zanimali izzivi v Nemčiji, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Španiji, Italiji in na Poljskem. Nadgraditi pa želimo tudi storitve za študente doktorskega študija, mlade raziskovalce, povečati pretok informacij o možnostih na področju podjetništva in drugih oblik zaposlovanja.