Odkar je s spremembo zakona o urejanju trga dela prenehala veljati obveznost prijave prostega delovnega mesta v zavodovi bazi odprtih delovnih mest, Zavod RS za zaposlovanje ne more več ocenjevati realnega povpraševanja na trgu dela. Izjema so delodajalci iz javnega sektorja in podjetja v večinski lasti države, so pojasnili v zavodovi službi za analitiko. »To pomeni, da od maja letos na zavodu nimamo več pregleda nad celotnim povpraševanjem delodajalcev v državi,« pravijo.

Do konca leta 124.000 brezposelnih

Pregled podatkov o zaposlovanju brezposelnih sicer kaže, da se je maja letos v primerjavi z aprilom povečalo zaposlovanje v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, kmetijstvu in gostinstvu, iz česar sklepajo, da gre v določenem obsegu tudi za sezonsko zaposlovanje. Prav tako na zavodu še nimajo slike, v katerih regijah in v katerih dejavnostih bo predvidoma največ povpraševanja po delovni sili. Kot pojasnjujejo, namreč ravno zdaj izvajajo anketo med delodajalci, s pomočjo katere bodo nato zbrali napovedi o zaposlovanju v prihodnjih šestih mesecih. »Prvi podatki bodo na voljo predvidoma v sredini avgusta,« napoveduje njihova analitska služba.

Kljub vsemu pa lahko že zdaj napovejo, da bo brezposelnost v drugi polovici leta še naraščala, v veliki meri zaradi prijavljanja iskalcev prve zaposlitve po zaključenem izobraževanju. Poleg tega se bo število brezposelnih v evidenci povečalo tudi zaradi priliva presežnih delavcev in delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev zaradi stečaja, pričakujejo na zavodu za zaposlovanje. »Zmanjšalo se bo zaposlovanje, delno zaradi sezonskih razlogov, delno pa zaradi slabih gospodarskih napovedi. Predvidevamo, da bo brezposelnost do konca leta narasla tudi zaradi izteka pogodb o zaposlitvi za določen čas,« so dodali v službi za analitiko, kjer ocenjujejo, da bo konec leta v evidenci prijavljenih okoli 124.000 registriranih brezposelnih, okoli 5000 več kot zdaj.

Manpower: Zaposlovalo bo 15 odstotkov delodajalcev

Nekoliko bolj spodbudne so napovedi, ki jih je na podlagi ankete med 620 delodajalci v Sloveniji za tretje četrtletje pripravila zaposlitvena agencija Manpower. Neto napoved zaposlovanja za to obdobje namreč znaša plus sedem odstotkov, kar je v primerjavi s predhodnim četrtletjem za dve odstotni točki bolje, je pojasnila Romana Šercelj, direktorica prodaje v Manpowerju.

Napoved delodajalcev po raziskavi Manpowerja se je tako okrepila že drugo četrtletje zapored in dosegla najvišjo vrednost v tem letu, kar je za ta del dela povsem običajno, je dejala Šercljeva in dodala, da je napoved zaposlovanja za letošnje tretje četrtletje sicer glede na rezultate lanske raziskave za dve odstotni točki slabša kot za enako lansko obdobje.

Izmed vseh delodajalcev, ki so sodelovali v tokratni raziskavi, jih sicer 15 odstotkov pričakuje rast zaposlovanja, osem odstotkov jih predvideva upad zaposlovanja, 75 odstotkov pa jih meni, da se število zaposlenih v njihovem podjetju v naslednjih treh mesecih ne bo spremenilo. Najboljše zaposlitvene možnosti bodo sicer v panogah gostinstva in hotelirstva, finančnih in poslovnih storitev, zavarovalništva in nepremičnin, oskrbe z elektriko, vodo in plinom ter v gradbeništvu. Negativne napovedi zaposlovanja pa je Manpower zabeležil v javnem sektorju in socialnih storitvah.

Gledano po regijah je največ možnosti pričakovati v severovzhodni regiji, obetavne so tudi napovedi za jugovzhodno in jugozahodno regijo, v osrednji regiji pa neto napoved zaposlovanja beleži najnižjo rast. »Delodajalci iz severovzhodne regije poročajo o najbolj optimističnih napovedih, odkar se je raziskava v Sloveniji začela izvajati,« je povedala Šercljeva.

Povečuje se zanimanje za samozaposlitev, sredstev je še dovolj

Za brezposelne, ki imajo podjetniško idejo, pa so še vedno na voljo sredstva za subvencije za samozaposlitev. »Vloge za subvencije za samozaposlitev še naprej sprejemamo, ravno tako izplačujemo subvencije za samozaposlitev v okviru razpoložljivih sredstev,« so pojasnili v zavodovi službi za programe zaposlovanja. Za leto 2013 je tako predvidenih 11,75 milijona evrov, pri čemer so letos izplačali že 5,5 milijona evrov subvencij, za prihodnje leto pa bo na voljo še dodatnih 9 milijonov evrov. Na zavodu sicer opažajo, da je zanimanje za samozaposlovanje v obdobju gospodarske krize naraslo, na vprašanje, koliko jih preživi na dolgi rok, pa odgovarjajo, da prejemnike subvencije za samozaposlitev spremljajo v pogodbenem obdobju najmanj dveh let. V tem času jih po njihovih podatkih samozaposlitev ohrani okoli 85 odstotkov, ugotavljajo pa tudi, da ta delež več let ostaja približno enak. Za tiste, ki so subvencije prejeli v letih lani in predlani, teh podatkov še nimajo, saj obdobje spremljanja še ni končano, so dodali.

Precejšnje zanimanje za samozaposlovanje je zavod med brezposelnimi zbudil tudi zdaj, ko se bodo priprave na samozaposlitev odvijale malce drugače. To se bo zgodilo predvidoma julija, po novem sistemu pa bodo do samozaposlitve morali vsi, ki se bodo v program vključili julija ali kasneje. Prenovljene priprave na samozaposlitev bodo vsebovale petdnevno delavnico, ki bo vsebinsko razdeljena na pet modulov. »Prvi štirje moduli obsegajo skupinsko usposabljanje s predpisanim, podrobneje opredeljenim in razčlenjenim predmetnikom, kot so osnove podjetništva, financiranje podjetja, prodaja, trženje in predstavitev, zadnji modul pa je namenjen individualni predstavitvi in presoji poslovne ideje,« so pojasnili na zavodu, kjer sicer z julijem odpravljajo fazo priprav z individualno presojo poslovne ideje.