Vodstvo UKC Ljubljana je s pogodbenim sodelovanjem s tujim kirurgom želelo ne le zagotoviti nadaljnje izvajanje operacij – ta cilj je bil izpolnjen – temveč tudi uporabiti tujega kirurga kot mentorja domačim kirurgom, da bi se v dveh ali treh letih, kot so si zastavili, usposobili za samostojno izvajanje operacij – ki pa še danes, po sedmih letih, ni izpolnjen. Ne le to: ugotovitve so pokazale, da program niti ni bil vnaprej pripravljen, kar pomeni, da usposabljanje ni bilo vnaprej načrtovano, posledično pa tudi ni moglo biti nadzorovano in kvalitetno realizirano. Vsekakor pa ni bilo nadzorovano s strani vodstva UKC Ljubljana, ki bi moralo sproti ocenjevati, ali s finančnim vložkom UKC Ljubljana resnično zasleduje zastavljene cilje, tudi cilj strokovnega napredka svojih kirurgov. Vso to problematiko so ugotovili in nanjo večkrat opozorili notranji kontrolni mehanizmi v UKC Ljubljana, vendar brez pravega epiloga. Ne gre torej, kot se poskuša predstaviti v javnosti, zgolj za nekakšno administrativno napako in formalno vprašanje licence zdravnika. Gre, če na grobo primerjamo, za nekaj takšnega, kot da bi rekli, da vse pretekle stranpoti in nesmotrnosti pri gradnji Onkološkega inštituta niso pomembne, ker zdaj stavba pač stoji in sprejema bolnike.
Komisija je pri sprejemanju svojih odločitev pričakovala, da se bo v javni obrambi ravnanja vodstva UKC Ljubljana uporabilo neetično preusmerjanje pozornosti od nezakonitega ravnanja vodstva UKC na eno izmed najbolj občutljivih področij človekovega življenja, to je skrb za zdravje in življenja naših otrok. Ravnanje vodstva UKC Ljubljana ima za bistveno posledico to, da UKC Ljubljana še vedno nima usposobljenih lastnih kirurgov, čeprav je bila avtorsko-pogodbena zaveza s tujim kirurgom sprejeta ravno s tem namenom. Bil pa je dosežen ravno nasprotni učinek – eden od usposabljanih domačih zdravnikov je zaradi nemogočih pogojev v programu odšel v tujino. Medtem pa UKC Ljubljana in otroci še po sedmih letih ostajajo odvisni od tujega kirurga in njegovih občasnih prihodov v Ljubljano.
Razmišljanje dr. Kebra spoštujemo in razumemo tudi, da sta s poslovodno osebo UKC Ljubljana prijatelja. Vendar pa je Komisija za preprečevanje korupcije državni organ, ki v svojih postopkih ugotavlja kršitve dolžnega ravnanja odgovornih oseb in je pri tem ne vodijo zasebni interesi. Korupcija ima visoko ceno, ki jo plačujemo vsi in gre v škodo vseh. Komisija bi v konkretnem primeru angažiranja tujega kirurga razumela, če bi šlo za enkraten dogodek kot nujno reakcijo na nastalo situacijo. Vendar pa je šlo za večletno ohranjanje istega nezakonitega stanja, brez hkratnega prizadevanja za njegovo odpravo. Kljub zavedanju, da je ravnanje nezakonito ter da se cilj – pravočasna usposobljenost domačih kirurgov – ne dosega in se še vedno ni dosegel. Razen če ni po sedmih letih in več kot milijonu evrov stroškov strokovna odločitev drugačna in UKC Ljubljana domačih kirurgov za te posege ne potrebuje več.
Senat Komisije za preprečevanje korupcije