Jure, če se ne motimo, bo to že vaša deseta dirka Po Sloveniji. S kakšnimi mislimi jo pričakujete?

Sam ne štejem, koliko dirk Po Sloveniji sem že vozil. Tako kot za večino slovenskih kolesarjev je to tudi zame ena najpomembnejših dirk v sezoni. Glede pripravljenosti pa... optimalen nisem. Usklajevanje študija s treningom je naporno, pobere veliko energije. Počitka po treningu, ki je tudi pomemben del, nimam. Občutek imam, da sem ves čas utrujen. Vseeno mislim, da sem uvrstitev med najboljšo deseterico v skupnem seštevku sposoben doseči. Veliko bo seveda odvisno od tega, kako se bo dirkalo. Tako močan, da bi lahko zmagal, pa nisem.

Zdi se, da je trasa letošnje dirke kot nalašč za vas hribolazce.

Trasa je lepa, zelo lepa. Kronometer v Ljubljani bo dobra promocija kolesarstva. Že v petek na etapi do Višnje Gore pa lahko pride do prvih odločitev glede skupnega seštevka. Mislim, da ne bo veliko kolesarjev pripeljalo skupaj na cilj. Selekcija se bo zagotovo že naredila. Etapa med Škofjo Loko in Vršičem pa je zares prava. Z vzponom na Sorico in vzponom na Livške Ravne, ki ga sicer ne poznam, a sem zadnje dni veliko slišal o njem.

Bo letošnja kraljevska etapa težja od lanske (Grosuplje–Soriška planina–Pokljuka–Soriška planina–Škofja Loka)?

To bom lahko ocenil v cilju. Vse bo odvisno od načina dirkanja. Lanska kraljevska je bila težka v vseh pogledih. Dolga več kot 220 kilometrov, s tremi dolgimi vzponi, že od starta je na polno »letelo«. Dirko delamo težko kolesarji in ne organizatorji z izbiro trase.

Ste že pregledali startno listo?

Nisem je še videl. Kolikor pa sem slišal, v elitnih moštvih ProTeam Lampre in Orica-GreenEdge verjetno nimajo ravno kolesarjev za zmago v skupni razvrstitvi. Morda Kristjan Djurasek iz Lampreja, če je dobro pripravljen. Zagotovo pa bo močna Colombia s Kolumbijci. Duarte in Atapuma sta bila v ospredju tudi v predzadnji gorski etapi Gira v Dolomitih. Zame je prvi favorit Tadej Valjavec. Če je pripravljen v skladu s svojimi zmožnostmi, potem ni dvoma, da bo v ospredju. In Radoslav Rogina je tudi zelo dober. Dobro se pelje tudi Tomaž Nose, potem ko se spomladi zaradi bolezni še peljati ni mogel s kolesom.

Statistika zgodovine dirke Po Sloveniji vas uvršča na vrh.

To je lepo slišati. Zame je to priznanje, da sem na domači dirki dobro vozil vso kariero, čeprav sem imel tudi veliko smole. Moral bi zmagati že leta 2003. Leta 2005, ko sem bil v življenjski formi, pa sem si tik pred dirko zlomil roko. Tudi na Vršič sem skoraj vedno dobro vozil. Če si dobro pripravljen, potem z Vršičem ni težko opraviti, če pa nisi, je lahko to zelo težak klanec.

Z Janom Tratnikom, ki je vaš moštveni kolega v Avstriji, bosta edina Slovenca v tujih ekipah.

Na veliko pomoč ne morem računati, a sem se na to že navadil. Jan je lahko v ospredju v etapi do Višnje Gore.

Bo to, da ekipo Tirol vodi Srečko Glivar, kakšna prednost?

To bo zagotovo določena prednost. Srečko je zame eden najboljših športnih direktorjev, kar sem jih imel priložnost spoznati. Vedno se posebej pripravi za taktične različice, zbere informacije o drugih kolesarjih, predvidi taktiko, vendar na koncu moramo kolesarji vseeno sami goniti kolo.

V prihodnjih dneh se obeta lepo vreme. Je to pomemben dejavnik?

Vreme? Niti ne. Zmagoval sem že v največji vročini in tudi v mrazu, dežju. Verjetno me slabše razmere ne motijo toliko kot druge. Je pa res, da večina raje dirka v lepem vremenu.

Več o dirki Po Sloveniji v današnji prilogi IN