Nenadni srčni zastoj je najpogostejši vzrok umiranja v razvitem svetu. Takšna bo statistika tudi v prihodnjih petih, desetih letih, pravijo strokovnjaki. V Sloveniji vsak dan doživi srčni zastoj deset ljudi, pet do šest jih takoj umre. V več kot 90 odstotkih so takrat, ko nekdo doživi srčni zastoj, zraven laiki in ne zdravstveno osebje. Zato je toliko bolj pomembno izobraziti čim več ljudi o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED). »Če pri bolniku s srčnim zastojem ne začnemo takoj izvajati masaže srca in ne uporabimo defibrilatorja, se mu z vsako minuto za deset odstotkov zmanjša možnost preživetja,« pojasnjuje dr. Marko Noč, specialist interne medicine in predstojnik Centra za intenzivno interno medicino v KC Ljubljana.
Defibrilator je naprava, nič večja od manjše torbe. Rokovanje z njim je enostavno. Vendar, dodajajo strokovnjaki, je sama naprava neučinkovita brez masaže srca. Naprava zazna, ali je pri bolniku, na katerega je mimoidoči namestil elektrode, nujen električni sunek ali ne. Medtem ko bolniku masiramo srce, naprava ves čas daje navodila, kako nadaljevati oživljanje.
Natančne evidence ne vodi nihče
Po Sloveniji je po podatkih spletne strani www.aed-baza.si nameščenih nekaj več kot 600 defibrilatorjev. Baza je rezultat pilotnega projekta, ki ga je pred leti naročilo ministrstvo za zdravje pri katedri za anesteziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Toda kot opozarja dr. Noč, povsem natančne evidence o defibrilatorjih ne vodi nihče, ni znano, kdo skrbi zanje, če sploh, koliko življenj so z njihovo pomočjo že rešili in podobno. Dobro organizirano mrežo imajo zahvaljujoč skupini entuziastov v Koronarnem klubu Mežiške doline le na Koroškem, kjer skrbijo tudi za redna izobraževanja. »Vladi sem poslal že nešteto sporočil, kako bi bilo treba izobraževanje s tega področja uvesti v šole, urediti mreže in skrbnike defibrilatorjev, uvesti izobraževanje ciljne populacije, vendar je v Sloveniji žal vse drugo pomembnejše kot reševanje življenj običajnih državljanov,« pravi dr. Noč. Zato ponovno poziva, da se na ministrstvu za zdravje oblikuje agencija za predbolnišnično nujno medicinsko pomoč, ki bi te stvari koordinirala. Tako bi z zelo malo denarja rešili ogromno življenj, je prepričan.
Laiki rešujejo življenja
Novomeška Krka je že leta 2005 začela nameščati defibrilatorje in izobraževati ljudi, kako jih uporabiti. Takrat je podarila 34 naprav medicinskim ekipam v oddaljenih zdravstvenih domovih oziroma zdravstvenih postajah ter različnim slovenskim ustanovam, kjer se dnevno giblje veliko ljudi. Konec maja letos je v okviru tedna humanosti in prostovoljstva v uporabo predala še 14 naprav na različnih Krkinih lokacijah v Novem mestu, Ljutomeru, na Poljskem in v hotelih Term Krka.
Tri defibrilatorje je po Novem mestu namestil tudi novomeški Rdeči križ, in sicer v svojih prostorih na Drski, na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje ter pri planinskem domu na Gospodični. »Za svoje defibrilatorje skrbimo sami. Na žalost pa ne vemo, kje vse po Dolenjski so nameščeni še drugi defibrilatorji. Zato pozivamo, naj to sporočijo na spletno stran baze AED, kjer študentje medicine redno ažurirajo podatke,« poziva sekretarka Območne organizacije Rdečega križa (OZRK) Novo mesto Barbara Ozimek. Vsak drugi torek ob 16. uri na OZRK pripravljajo brezplačne delavnice in izobraževanja o tem, kako pomagati v primeru nenadnega zastoja srca. Doslej so izobrazili približno sto ljudi. »Vsak teden pošljemo okoli 300 vabil, odzovejo se le dva ali trije, večinoma tisti, ki so se pri svojih bližnjih že srečali s primerom zastoja srca,« pravi Ozimkova.
Po Nočevih besedah je preživetje pri bolniku, pri katerem laik izvaja neprekinjeno masažo srca in uporabi defibrilator, petkrat do desetkrat boljše kot pri bolniku, pri katerem navzoči samo čakajo, da pride reševalna ekipa. »Zato pravimo, da laik rešuje življenja. To ni fraza, to je realnost,« pravi Noč, ki se zavzema za to, da bi dajanje prve pomoči bolnikom z nenadnim srčnim zastojem uvedli kot obvezni pouk v srednje šole in na fakultete, saj gre navsezadnje za del splošne izobrazbe