Igralci ne čutimo posebne živčnosti in dodatnega pritiska zaradi imperativa zmage, čeprav se zavedamo, da nimamo več priložnosti za popravni izpit. Po drugi strani smo pritiska navajeni, saj z njim živimo ves čas in se dobro kosamo. Je pa vsekakor dobro, da obstaja nekaj pritiska, ker deluje mobilizacijsko in ker posledično vsi vemo, da gre zares. Verjamem, da bomo tako v Bukarešti kot Ljubljani dokazali, da smo boljši od obeh nasprotnikov in da znamo biti najboljši v pravem trenutku. Ne bežimo od vloge favorita in dejstva, da imamo precej višji rokometni rating kot Romunija, a oboje moramo pokazati in dokazati tudi na igrišču. Najpomembneje pa je, da imamo lastno usodo v svojih rokah in da nismo odvisni od razpletov drugih tekem. Prepričan sem, da bomo v nedeljo v Stožicah z uspehom proti Belorusiji potrdili deseti nastop Slovenije na evropskih prvenstvih.
V skupini 6 je Romunija zadnja in še brez točk, saj je na štirih tekmah prav tolikokrat tudi izgubila.Ko je Slovenija oktobra lani v Kopru premagala Romunijo s 34:26, nisem igral, saj sem bil poškodovan. Takrat je bilo videti, da smo zlahka opravili z Romuni, v Bukarešti pa kaj takega ne moremo in ne smemo pričakovati. Čaka nas težak dvoboj, ključ do uspeha pa bosta dobra obramba in doseganje lahkih zadetkov iz (pol)protinapadov. Romuni imajo nekaj »šuterjev« od daleč, za katere pa bi morala biti naša obramba 3-2-1 pravo protiorožje. V njihovi igri nisem zasledil posebnega pregleda, kar pomeni, da bolj malo igrajo na krilna položaja.
Zaradi poškodbe Gorazda Škofa in odhoda Matevža Skoka v Katar sta ostala le dva vratarja, Primož Prošt in Urban Lesjak. Ali je lahko to velik hendikep za Slovenijo?Vsak igralec, ki ga ni, se seveda pozna. A zdaj ni čas, da bi razmišljali o tem, koga ni in zakaj ga ni. Prošt je na svetovnem prvenstvu v Španiji in na klubski ravni v nemški ligi dokazal, da je odličen vratar in v vrhunski formi, mladi Lesjak pa je vratarska prihodnost. Imamo odlična vratarja, ki pa seveda ne bosta mogla dobro opraviti svojega dela, če ne bosta imela naše pomoči v obrambi. Če bomo dobro opravili svoje delo v obrambi, bo tudi njima lažje in bosta lahko prispevala svoj delež.
Ali je po dolgi in naporni klubski sezoni ostalo še kaj moči in energije za reprezentančne priprave in odločilni kvalifikacijski tekmi?Čeprav utrujenost zahteva svoj davek, imamo igralci še dovolj moči, energije, motiva in želje za zadnji dve tekmi v sezoni. Dve leti nisem imel počitnic, zato se je marsikaj nakopičilo. A dve tekmi nista nič v primerjavi s tem, kar sem dal skozi v tej sezoni. Zato sem prepričan, da bodo noge kar same letele po igrišču. Pokonci me drži tudi dejstvo, da sem se po januarskem svetovnem prvenstvu v Španiji igralsko dvignil, moja forma pa je konstantna. Po hudi poškodbi kolena bolje skoraj ne bi mogel igrati. Igralni položaj? V Montpellierju sem ves čas igral na položaju desnega zunanjega, na desno krilo pa sem stopil le, če je bil Dragan Gajić utrujen ali ni imel svojega dneva. Dobro lahko odigram na obeh položajih.
Montpellier je v evropski ligi prvakov izpadel že v skupinskem delu, v francoski ligi je bil šele tretji in ostal brez neposredne uvrstitve v ligo prvakov, edini uspeh pa je bila osvojitev francoskega pokala.Šok ni bil le zaradi dveh neuspehov, tako v domači ligi kot ligi prvakov, šokantna in turbulentna je bila celotna sezona. Igralski kader je doživel veliko sprememb, svoje pa je naredila tudi razvpita stavniška afera. V Montpellier sem prišel, da bi osvajal lovorike v Franciji in ligo prvakov v Evropi ali se vsaj s klubom uvrstil na sklepni turnir najboljše četverice. Drugega mesta, ki je še prinašalo neposredno uvrstitev v ligo prvakov v naslednji sezoni, nismo izgubili na tekmah z neposrednimi tekmeci, ampak zaradi nepričakovanih porazov doma proti Creteilu in v gosteh proti St. Raphaelu. V finalu pokala smo deklasirali PSG v Parizu in si priigrali vsaj eno lovoriko v letošnji sezoni.
Kljub temu obstaja možnost, da bo Montpellier dobil priložnost igranja med evropsko elito skozi turnir povabljencev (»wild card«).Da, še vedno obstaja in ostaja upanje, da bomo v naslednji sezoni vendarle igrali v evropski ligi prvakov. Seveda računamo na povabilo za igranje na turnirju, katerega razplet pa bo odvisen predvsem od tega, kateri klubi bodo nastopili in kje se bo igralo. Najverjetneje bo igral tudi novi evropski prvak Hamburg, ki pa ga bo zelo težko premagati. A tudi, če ne bomo igrali v ligi prvakov, to ne bo katastrofa. Bomo pa nastopili v pokalu EHF in se tam skušali uvrstiti na sklepni turnir najboljše četverice.
Vaš nekdanji klubski soigralec Nikola Karabatić je podpisal štiriletno pogodbo z Barcelono.Odlično, zares sem vesel zanj. Še bolj sem vesel, kot če bi okrepil Paris St. Germain. Prepričan sem, da bo tudi v novem klubu dobro igral, poleg tega pa bova blizu drug drugemu. Z Nikolo sva skupaj igrala v Kielu in Montpellierju, mogoče pa bova še kdaj. Upam, da se bo to zgodilo, a trenutno ima vsak od naju večletno pogodbo v različnih klubih. Potem pa bomo videli, kako se bo razpletalo, a nikoli ne reci nikoli.
