Šoštanj.V Šaleški dolini, še posebej v občini Šoštanj, ki je lani novembra zaradi poplave utrpela kar za 5,2 milijona evrov škode, še danes sanirajo posledice te katastrofalne vodne ujme. »Na tem območju sta bili poplavljeni tudi kemična čistilnica in avtomehanična delavnica, od koder naj bi izteklo nekaj strupenih tekočin in nafte. Zato so se zaskrbljeni klici občanov kar vrstili in to nas je spodbudilo, da smo se odločili naročiti analizo poplavljenih tal,« pravi šoštanjski župan Darko Menih. To je maja letos opravil Inštitut za ekološke raziskave Erico iz Velenja.
»Ugotavljali smo predvsem, ali so v tleh morebiti prisotne težke kovine in mineralna olja. A se je izkazalo, da so tla povsem varna za pridelavo vrtnin, saj niti en parameter ni presegal mejnih vrednosti. Prav tako smo opravili tudi test za salmonelo, če bi torej prišlo do onesnaženja s fekalijami, a je bil tudi ta negativen,« pravi direktor Erica Marko Mavec. Kot je še dejal, so tudi oni dnevno prejemali klice zaskrbljenih prebivalcev, ki jim je podivjana Paka s pritoki poleg mulja prinesla še veliko drugih naplavin. Prebivalci Šoštanja in okolice si torej lahko oddahnejo, zasluge za to pa imajo brez dvoma tudi urejena kanalizacija in izpusti vseh odpadnih vod v porečju reke Pake. Če to ne bi bilo urejeno, bi lahko prišlo do onesnaženja večjega obsega.
V občini Šoštanj so sicer doslej za sanacijo po poplavi porabili okoli 700.000 evrov, od države pa do danes še niso prejeli niti evra, tudi intervencijskih sredstev ne. »Prejeli smo le odločbo ministrstva, iz katere je razvidno, da so nam odobrili 270.000 evrov, a o denarju ni ne duha in ne sluha. Enako se dogaja tudi v zgornjesavinjskih občinah in na ministrstvo za okolje smo zato že nekajkrat apelirali, a zaman,« pravi Menih. Samo v Šoštanju so zabeležili okoli 180–200 plazov in morali iz hiš izseliti šest družin. Pet se jih je že vrnilo v svoje domove, eno pa so preselili in hiša ostaja prazna. »Dejansko smo sanirali le najnujnejše plazove, ki so neposredno ogrožali hiše in bili od njih oddaljeni nekaj centimetrov,« pravi Menih. Pomoči države pa niso doslej prejeli niti v občini Dravograd, kjer so imeli 1,2 milijona evrov škode. »Mi smo marca prejeli sklep vlade, po katerem naj bi nam nakazali dobrih 35.600 evrov, a do danes denarja nismo prejeli, čeprav naj bi bil zagotovljen v okviru proračunske rezerve,« nam je dejala direktorica občinske uprave v Dravogradu Dominika Knez. Kje se zatika, smo vprašali ministrstvo za kmetijstvo in okolje, od koder pa so nam sporočili, da lahko odgovore na vprašanja, kdaj bodo prizadete občine vendarle dobile nakazan prepotrebni denar, pričakujemo danes.