Raziskava na področju davčnih politik tako imenovanih kariernih skladov v nogometu, ki jo je opravilo podjetje Ernst & Young, je zaznala prisotnost gospodarske krize, a vseeno je poročilo pokazalo nekaj optimističnih podatkov. V mednarodno raziskavo je bila v okviru članstva v mednarodnem sindikatu FIFPro vključena tudi Slovenija, ki pa zaradi neugodne davčne politike in obstoječe urejenosti statusa športnikov ni med najbolj zaželenimi državami za profesionalno ukvarjanje s športom.
"Smernice evropske politike na področju športa velevajo, da bi morali imeti vsi profesionalni športniki, ne le nogometaši, po končani karieri olajšan prehod v drugo življenjsko obdobje, a pri nas še ni tako," je uvodoma povedal vodja projekta pri Spinsu, Marko Levovnik. Raziskava se osredotoča na tri področja: davčne olajšave, pokojninske in karierne sklade ter izobraževanje in druge karierne usmeritve.
Slovenija v družbi vzhodnoevropskih držav
"Če ima večina zahodnoevropskih držav že vpeljan sistem obstoječih pokojninskih skladov, pa v državah vzhodne Evrope še ni tako. Tudi Slovenija ni med državami, kjer bi bili športniki deležni takšnih ugodnosti, da bi se zaradi tega odločali za zastopanje slovenskih klubov," je dejal Levovnik. Raziskava je izpostavila lestvico držav, ki jih je razvrstila na podlagi ugodnosti, ki jih prinašata davčna ureditev in obstoječe možnosti vlaganja sredstev v posebne sklade.
Prvi dve mesti na lestvici zasedata Španija in Nizozemska, a je zaradi rahlo nižje stopnje maksimalne obdavčitve Nizozemska uvrščena na sam vrh. Slovenija na tej lestvici zaseda 18. mesto oziroma sodi v krog držav, kjer športniki ne uživajo posebnih ugodnosti. Slovenska športna zakonodaja sicer trenutno podpira status tako imenovanih poklicnih športnikov (s.p.), ki pa so zaradi značilnosti "delovnega" razmerja med športnikom in športnim društvom, predvsem ko govorimo o ekipnih športnih panogah, protizakonita, je poudaril Levovnik.
Politika na področju športa velikokrat povzroča beg vrhunskih športnikov v tujino
Aktualna politika na področju športa v Sloveniji za nobenega od vpletenih deležnikov ni ugodna in velikokrat povzroča beg vrhunskih športnikov v tujino ali iskanje možnosti večplastnih izplačil pogodbenih obveznosti, opozarjajo pri Spinsu. Ko je v raziskavi govora o obdavčitvi oziroma strošku nogometnih klubov pri izplačilu pogodbenih obveznosti, Slovenija namreč zaseda zadnje, 30. mesto (strošek delodajalca za izplačilo 100.000 evrov neto namreč znaša približno 265.000 evrov).
"Pri Spinsu se zavzemamo za sistemsko ureditev tega področja, zato smo predlagali zakon o premostitvenem zavarovanju za slovenske športnike. Po sestankih z ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, ministrom za izobraževanje, znanost in šport Jernejem Pikalom in v.d. direktorjem direktorata za šport Edijem Kolarjem lahko potrdim, da obstajata interes in politična volja za spremembe, tako da upamo, da bodo naša prizadevanja obrodila sadove," je še dejal Levovnik, ki vodi tudi projekt izobraževanja slovenskih športnikov. Naslednje leto bo v izobraževanje na daljavo za dodiplomski študij športnega managementa na univerzi v Aalborgu prek Spinsa vključenih že več kot 30 slovenskih športnikov, med njimi tudi rokometaši Vid Kavtičnik, Luka in Miha Žvižej in drugi.
