Kako bom učil, če še sam ne znam

Starši zaman pričakujejo, da bo izobraževanje na tem področju prevzela tudi šola, saj med šolskimi vsebinami lahko najdemo marsikaj, le računalništvo se pojavi šele v sedmem razredu in še to le kot izbirni predmet. Kljub temu se že v nižjih razredih osnovne šole pričakuje, da bo otrok računalnik obvladal, sam (oziroma s pomočjo staršev) našel določene vsebine na spletnih straneh... »To je nekako tako, kot če bi zahtevali, da bi otrok znal brati, preden bi se naučil abecede,« se je na enem od roditeljskih sestankov pridušala Mira, mama srednjih let, ki ji je računalništvo in vse, kar je povezano z novimi tehnologijami, povsem tuje, saj tega pri svojem delu ne uporablja, v prostem času pa tudi ne.

»Otrok je prepuščen sam sebi. Nikoli ne vem, kaj sploh počne na računalniku, pomagati mu tudi ne znam. Ne vem, zakaj računalništvo, ki postaja del vsakdanjika, ni vključeno v predmetnik, tako kot je to na primer v ZDA in drugih evropskih državah. Zdaj govorijo o tem, da bodo učbeniki in delovni zvezki na digitalnih nosilcih, uporabljale se bodo elektronske bralne priprave, učencev in staršev pa na to sploh nihče ne pripravi. Nihče nas ne seznani z osnovami, ki bi nam vsem skupaj pomagale, da bi svet sodobnih tehnologij osvojili. Enostavno kar pričakujejo, da ga moramo obvladati. Kje pa naj se tega naučimo?«

Njeno vprašanje je na mestu, saj ni samoumevno, da bodo vsi starši otroke pred vpisom v osnovno šolo sploh znali seznaniti z vsemi tehnologijami, ki jih bo moral otrok uporabljati v šoli. Smotrno bi bilo, da bi jih tega naučili v šoli, kjer pa so vsebine, povezane z uporabo računalnika ali z IKT (kratica za informacijsko – komunikacijske tehnologije, ki se dandanes ves čas uporablja), povsem neustrezno zastopane v našem šolskem učnem programu. S tem se strinja tudi izredni prof. dr. Jože Rugelj s Pedagoške fakultete v Ljubljani, s katerim smo se pogovarjali o tem, kako bi pomagali staršem, učiteljem in učencem, da bi osvojili vsebine te vrste.

Pravi, da se strokovnjaki na tem področju že nekaj časa zelo resno ukvarjajo z vprašanjem, kako bi to stanje spremenili. »Zelo pomembno bi bilo, da bi učenci že v šoli spoznali osnove računalništva, saj sposobnost algoritmičnega razmišljanja, ki bi si jo pridobili z učenjem programiranja ali poznavanjem osnovnih načel delovanja komunikacijskih omrežij, v dandanašnjem času sodita med osnovne dejavnosti.« Zato bi bilo tudi po njegovem mnenju smiselno, da bi predmet računalništvo uvedli že v nižjih razredih osnovne šole, saj se po sedanjem učnem načrtu pojavi šele v sedmem razredu, pa še to le kot izbirni predmet, tovrstno znanje pa bi morali osvojiti vsi, ne le tisti, ki jih to področje že sicer zanima. Skrb zbujajoče bi bilo lahko tudi dejstvo, da je zanimanje za izbirni predmet računalništvo po prvem navdušenju upadlo.

»Na vsak način bi se morali učenci spoznati z osnovnimi znanji za delo za IKT in se usposobiti za njihovo uporabo pri učenju in drugih opravilih že mnogo prej, že v prvih letih šolanja. Prava rešitev bi bila pravzaprav vključitev teh vsebin v druge predmete na način, kot se tehnologija uporablja. Podobno, kot so lepopis, ki je bil v času naših babic in prababic samostojen predmet, pozneje priključili k materinščini, tako bi se dandanes lahko tudi urejanje besedila z računalnikom naučili pri istem predmetu. Analogno bi lahko uporabo preglednic vključili v matematiko ali pa v zemljepis, ko bi se učili računanje funkcij ali predstavljanje podatkov,« meni prof. Jože Rugelj.

Mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s tem področjem, so pripravile standarde, ki določajo, katere vsebine naj bi učenci posameznih starostnih obdobij obvladali s področja uporabe IKT in s področja računalništva. Iz njih je mogoče razbrati, da bi se izobraževanje na tem področju začelo pravzaprav že v predšolskem obdobju in se potem nadaljevalo preko celotne osnovne in srednje šole. Rešitve se od države do države sicer razlikujejo.

»Na žalost je res, da smo v Sloveniji glede usposabljanja za uporabo IKT v šoli povsem na repu v Evropi in da so na primer države na jugovzhodu Evrope, ki jih vedno gledamo zviška, na tem področju precej pred nami. Tako se dandanes tisti dijaki, ki ne izberejo izbirnega predmeta računalništvo v osnovni šoli, v resnici formalno srečajo z osnovami uporabe IKT pri učenju in drugih vsakdanjih opravilih šele v srednji šoli,« za primerjavo navede prof. Rugelj.

Po standardu, imenovanem ISTE NETS, naj bi se otroci v starostnem obdobju od četrtega do osmega leta (torej do tretjega razreda osnovne šole) naučili zbirati in obdelovati podatke o okolju z uporabo digitalnih virov, sodelovali naj bi pri učenju z vrstniki iz različnih kulturnih okolij z uporabo elektronske pošte, sodelovali z vrstniki pri skupinskem oblikovanju digitalnih predstavitev o temah iz učnega načrta, se naučili varne in učinkovite rabe IKT, se seznanili z uporabo elektronskih knjig in spletnih storitev pri učenju in drugih dejavnostih... Pri nas najbrž vsega tega ne obvladajo še niti vsi učitelji, čeprav hkrati že uvajajo elektronske knjige in delovne zvezke, ki bi jih seveda morali vsi »obvladati« že v prvem razredu.