Andreja je stara 25 let. Pred dvema letoma je končala študij geografije na ljubljanski filozofski fakulteti in se zaposlila v eni od slovenskih občin za določen čas. Po 13 mesecih ji je pogodba potekla in ostala je brez službe. Pred dobrim mesecem dni se je kot brezposelna oseba prijavila na Zavod RS za zaposlovanje in se tako pridružila skoraj 30.000 mladim do 29. leta starosti, ki so uradno prijavljeni kot brezposelni. Možnosti, da bo kmalu dobila novo zaposlitev, so majhne.
»Iščem službo prek interneta, pošiljam ponudbe, a slabo kaže. Povpraševanja za moj poklic preprosto ni,« pravi Andreja. Čeprav so ji med šolanjem na fakulteti, tako kot drugim študentom, zatrjevali, da bo dela za geografinjo dovolj, pa je, kot pravi, že tedaj čutila, da ji bo z družboslovno izobrazbo trda predla. »Zdaj bi se verjetno odločila za naravoslovje, na primer fiziko, kemijo ali biologijo,« je povedala Andreja.
Subvencije za zaposlovanje žensk
V Sloveniji je bilo konec marca po podatkih Eurostata brez dela kar 24,4 odstotka mladih do 24. leta starosti. V primerjavi z marcem lani se je njihovo število povečalo za 7,4 odstotne točke, kar je največji porast med vsemi državami EU. Za primerjavo povejmo, da je stopnja brezposelnosti mladih v EU marca znašala 23,5, v območju evra pa 24 odstotkov, zadnje leto pa je porasla le za približno eno odstotno točko ali sedemkrat manj kot pri nas.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je med registrirano brezposelnimi mladimi do 24. leta starosti 57 odstotkov moških in 43 odstotkov žensk, v starostni skupini od 25. do 29. leta pa je brez dela 45 odstotkov moških in 55 odstotkov žensk. Dejstvo, da se s starostjo delež brezposelnih moških zmanjšuje, medtem ko delež žensk narašča, na zavodu komentirajo s tem, da imajo moški v povprečju nižjo izobrazbo kot ženske. Slednje se bolj izobražujejo, zato se za delovna mesta začnejo potegovati kasneje. Poleg tega pa je, kot ugotavljajo na zavodu, njihova izobrazba v večji meri usmerjena v področja družboslovja, za katera na trgu dela ni zanimanja.
Da sta spol in raven izobrazbe močno povezana, dokazujejo tudi statistični podatki. Mladih žensk z nižjo in srednjo poklicno izobrazbo je 42 odstotkov, s srednjo strokovno in splošno izobrazbo 55 odstotkov, s terciarno izobrazbo pa že kar 72 odstotkov med vsemi brezposelnimi mladimi.
Miroljub Ignjatović s Fakultete za družbene vede (FDV) ugotavlja, da so posledice vse večje brezposelnosti mladih izobraženih žensk večplastne. »Brez zaposlitve nimajo dohodkov in se ne ne morejo osamosvojiti. Prisiljene so živeti pri starših in prelagati ustvarjanje družine, kar ima velike negativne psihološke posledice,« pravi Ignjatović. Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino, dodaja, da je po nekaterih najnovejših raziskavah zaposljivost žensk zaradi pričakovanega rojevanja otrok kar 200-krat manjša od zaposljivosti moških. »Če vemo, da so ženske poleg reprodukcije ključne tudi pri prenosu družbenih vzorcev in vrednot, je situacija katastrofična,« pravi Debeljak. Po njegovem mnenju je zato nujno uvesti pozitivno diskriminacijo žensk, in sicer tako, da bi začeli njihove zaposlitve subvencionirati.
Delodajalci iščejo inženirje in kvalificirane delavce
Ob tako velikem številu brezposelnih bi lahko pričakovali, da imajo delodajalci pri iskanju kadrov široko izbiro. Resnica je prav nasprotna. Raziskava kadrovske agencije Manpower namreč kaže, da ima v Sloveniji težave z iskanjem ustreznega kadra kar četrtina podjetij. Slovenska podjetja ugotavljajo, da je najteže dobiti inženirje ter kvalificirane in proizvodne delavce. Kot najpogostejši razlog za težave pri zaposlovanju v letošnjem letu je 59 odstotkov vprašanih slovenskih delodajalcev navedlo pomanjkanje tehničnih znanj.
Romana Šercelj, direktorica prodaje v družbi Manpower Slovenije, dejstvo, da vsak četrti delodajalec kljub visoki brezposelnosti ne najde kandidatov z ustreznimi veščinami, pripisuje demografskim spremembam ter neuspešnemu sodelovanju med izobraževalnim sistemom in podjetji. Da so na področju kadrov nujne spremembe, ki bodo povečale učinkovitost izobraževanja in zaposljivost mladih ter kvalitetno pokrivanje potreb gospodarstva, opozarja tudi predsednik GZS Samo Hribar Milič. »V Sloveniji primanjkuje celovita razvojna strategija, zlasti na področju izobraževanja. Zgrešena je že sama vpisna politika, ki je posledica usmeritve, da je vrednota le, če ima posameznik univerzitetno izobrazbo. Že v osnovnih šolah bi morali gojiti drugačne vrednote, da se namreč lahko človek izpolnjuje tudi prek poklicnih šol in da tudi tam ponujajo veliko atraktivnih poklicev, na primer v lesarstvu, kovinarstvu...« pravi Hribar Milič.
Na ministrstvu za izobraževanje se strinjajo z oceno, da je treba sodelovanje med znanstveno sfero in gospodarstvom okrepiti. »Naša znanost dela dobro, ima dobre dosežke, kot primer dobre prakse je treba omeniti centre odličnosti in kompetenčne centre. Dejstvo pa je, da (pre)malo znanja prenesemo v gospodarstvo,« pravi minister Jernej Pikalo.
Da imajo mladi težave z iskanjem zaposlitve po končanem šolanju, je po oceni ministrstva za izobraževanje krivda tako na strani dijakov kot zaposlovalcev. Delodajalci naj bi se premalo zavedali, v kakšni meri in na kakšen način bi se morali vključiti v proces izbire poklica in poteka šolanja, medtem ko pri mladih po izkušnjah ministrstva med šolanjem ne pride do ustrezne identifikacije s poklicem. Kot ugotavljajo, želi na področju, za katero se izobražuje, delati le manjši del dijakov. V ospredju je nadaljevanje šolanja s pogosto nejasnimi ambicijami, pravijo na ministrstvu za izobraževanje.
Ignjatović meni, da smo za tak položaj krivi sami. »Že vse od osamosvojitve, pa tudi že prej, smo mlade spodbujali, naj se čim bolj izobražujejo. Poudarjali smo, da gremo v družbo znanja, ob tem pa smo pozabili na gospodarstvo, ki je ostalo tradicionalno, industrijsko,« pravi. Po njegovi oceni je sedanje prepričevanje mladih, naj se izogibajo družboslovja, prav tako napačno. »Družba postaja vedno bolj zapletena in prepletena. Krčimo javni sektor, medtem ko bi za reševanje družbenih problemov potrebovali več analitikov, za ureditev trga dela več inšpektorjev, za nego vse večjega števila starejših pa več zaposlenih v sociali in zdravstvu. Problem je, da ne vidimo dlje od sedanjega problema,« opozarja Ignjatović.
»Slovenija ima težave že pri prepoznavanju diagnoze,« ocenjuje Debeljak. »Problem osamosvajanja mladih še vedno ni del dnevne politične agende, če pa že, se rešitve iščejo na 'star' način ali pa tam, kjer jih dejansko ni. Težko je zagovarjati tezo, da so za slabše zaposlovanje mladih krivi neodziven šolski sistem, nekompetentnost mladih, njihova nepripravljenost za prevzemanje nižje kvalificiranih delovnih mest in podobno. Seveda je tudi to res, vendar pa je problem zlasti v izraziti nepravičnosti na trgu dela in v nesorazmernosti med generacijami. Po eni strani smo v EU prvi po fleksibilnih oblikah zaposlitev, po drugi pa so starejše generacije na drugem mestu po stabilnosti zaposlitev.«