V preteklosti so bile takšne skupščine tudi precej burne in dolge, današnja 32. pa je bila kratka, z malo razpravami, pa še te so se v glavnem nanašale na delo stroke in ocene strokovnega sveta.

Prisotni - sprva je bilo na skupščini 18 od 20 članov z glasovalno pravico, ob koncu pa 19 - so tako najprej sprejeli zapisnike lanskih 30. in 31. skupščine HZS ter finančno in revizijsko poročilo za leto 2012.

Predsednik HZS Rakovec je sporočil, da je v lanskem letu zveza delovala tako, da je znižala dolgove. "Zveza je dosegla pozitiven rezultat, za več kot 100.000 evrov smo znižali negativni družbeni kapital," je dejal Rakovec. Ker so se v razpravi pojavili dvomi o tem, da bo HZS po izsledkih revizijskega poročila lahko uspešno sanirala dolgove, je Silva Zapušek, ki je opravila revizijo za leto 2012, poudarila, da njeno poročilo ni negativno, da so računovodski izkazi prikazani pošteno, vendar so bili dolžni opozoriti na negativni društveni sklad iz preteklosti.

Pri poročilih so poudarili uspešen nastop članske reprezentance na olimpijskih kvalifikacijah, obenem pa ugotovili, da so tri slovenske reprezentance od štirih na SP izpadle v za stopnjo nižje tekmovanje. Rakovec je ugotovil, da postaja hokej vse bolj priljubljen, izpostavil pa je zelo odmevno in tudi finančno uspešno svetovno prvenstvo leta 2012 v ljubljanskih Stožicah. Nik Zupančič, ki je predstavljal delo članske reprezentance, je dodal, da sta bila letos dva vrhunca, uspešne olimpijske kvalifikacije in manj uspešen nastop na SP. "Na SP smo igrali dobro, a šteje samo rezultat. Bil sem razočaran, upam pa, da bomo stik z najboljšimi izgubili samo za eno leto in da se bomo vrnili," je dejal.

Dobro delo HZS je pohvalil tudi predsednik nadzornega odbora Branko Terglav, ki je poudaril, da je zveza povečala prihodke za 74 odstotkov in zmanjšala stare dolgove - teh še ostaja za milijon evrov - za devet odstotkov.

Prihodnost klubov ostaja meglena

Poročilo strokovnega sveta, predstavil ga je Zupančič, je sprožilo največ polemik in razprav. Predvsem zaradi delovanja mlajših selekcij in klubov, pa o tem, kako bi lahko kar največ storili za napredek slovenskega hokeja, a pri tem ne bi presegli zmožnosti klubov. Vizijo dela v slovenskem hokeju bodo po zagotovilih Rakovca pripravili tudi v pisni obliki do konca leta, ob tej temi pa je Dejan Kontrec izpostavil še večno težavo slovenskega hokeja - vizije so sicer lepa stvar, vendar je treba upoštevati finančne zmožnosti slovenskih klubov, ki so bistveno manjše kot v sosednji Avstriji, zato je včasih težko najti skupni jezik s severnimi sosedi, ko gre za skupno izvedbo tekmovanj, kar pa po drugi strani prispeva k razvoju. Je pa znova poudaril pripravljenost HZS za pomoč klubom, ki se bodo odločili za skupno tekmovanje z Avstrijci. Treba je najti ravnotežje med sanacijo preteklosti in razvojem slovenskih klubov, pa je ob tem še dejal Rakovec.