Matjaž Rakovec je kot predsednik Hokejske zveze Slovenije doslej sodeloval na štirih skupščinah krovne panožne organizacije, od katerih se mu je na dveh močno tresel stolček, a je obakrat znal utišati opozicijo in obstati na položaju. Danes ga čaka peta skupščina HZS, na kateri ni pričakovati burnega dogajanja, pač pa le potrditev formalnosti, kot so finančna poročila za leto 2012 in poročila raznih organov federacije.

Revizorji kritični, Rakovec vse očitke zavrača in kaže na prejšnje vodstvo

Kot je razvidno iz izsledkov revizijske hiše EPIS, ki smo jih pridobili v uredništvu, je dolg zveze še vedno v višini milijona evrov. Približno toliko ga je bilo tudi leta 2010, ko je Rakovec prevzel mandat. Šef hokejske zveze ob tej opazki zatrjuje, da je finančno stanje v pisarni zgledno. »V tem znesku se skriva precej neupravičenih terjatev, predvsem tistih ljudi in z njimi povezanimi podjetji, ki so v preteklosti vodili zvezo. Vsi dolgovi so izključno rezultat poslovanja prejšnjega vodstva. Zdaj pokrivamo vse tekoče stroške, nimamo več blokiranih tekočih računov, odplačujemo podedovane dolgove in ustvarjamo dobiček. Hokejska zveza je urejena, ugledna športna organizacija,« je svoj pogled razložil Matjaž Rakovec in dodal, da je HZS zaradi suma kaznivih in protipravnih dejanj že pred časom sprožila ustrezne pravne postopke, med drugim tudi odškodninske zahtevke, o čemer smo v Dnevniku že podrobneje poročali.

Zanimivo, da je neodvisna revizijska hiša kljub Rakovčevemu leporečju v sklepu zapisala, da »okoliščine skupaj z dejstvom, da ni izdelanega ustreznega sanacijskega programa, nakazujejo pomembno negotovost, ki lahko vzbudi bistven dvom o sposobnosti nemotenega nadaljnjega delovanja društva«. Rakovec vrača žogico in pravi, da gre za podano mnenje na osnovi preteklega poslovanja zveze, ki je bilo po njegovem »nepregledno, netransparentno in predvsem finančno neustrezno«. Mnenja revizorjev, da v HZS ni ustreznega sanacijske programa, Rakovec ne deli, ampak poudarja, da sanacija teče s pozitivnim poslovnim rezultatom. »Glede nadaljnjega poslovanja zveze nimam nobenih skrbi,« je dodal.

Predsednik zveze reprezentančno sezono 2012/13 zaradi uvrstitve na olimpijske igre v Soči ocenjuje za fenomenalno, za poznejši nastop risov na svetovnem prvenstvu na Švedskem pa pravi, da je bil dober, »sploh glede pristopa igralcev, trenerjev in drugih v reprezentanci, žal pa nam je zmanjkalo malce sreče«. Rakovec je prepričan, da je izbrana vrsta v ponos državljanom, kot uspeh zveze pa vidi krepitev drugoligaškega mednarodnega tekmovanja INL, kjer bo v prihajajoči zimi sodelovalo šest slovenskih ekip. Lanskima udeležencema Slaviji in Triglavu so se pridružili Mariborčani, Blejci, Celjani in tik pred zdajci še Jeseničani, ki so pod imenom Team Jesenice za zdaj največja uganka.

Na Jesenicah zaživela ideja o novem klubu brez Kanalca in Rebolja

Po naših informacijah je v igri ustanovitev povsem novega društva, ki nima povezave s padlim HK Acroni Jesenice, HD Jesenice mladi Mihe Rebolja in nedavnim neuresničenim projektom predsednika uprave Acronija Slavka Kanalca. Hokejski entuziasti v Zgornjesavski dolini, ki so bili posredno že vpeti v lokalni hokej, načrtno ustanavljajo klub daleč stran od medijev, saj se ne želijo prenagliti. Predvidoma ta teden bo znano, ali jim bo uspelo izpolniti vse birokratske zahteve, šele nato sledi sestavljanje igralskega in strokovnega kadra. Jeseničani imajo široko podporo v vrhu hokejske zveze, kar je potrdil Rakovec: »Jesenice imajo novo priložnost, morajo pa imeti finančno konstrukcijo za tekmovanje. To mora klub glede na avtonomijo zagotoviti sam.«

Rakovec pravi, da hokejska zveza podpira vse ukrepe z dolgoročnimi koristmi. »Vse drugo lahko krizo le še poglobi, zato EBEL ta hip ni primerno tekmovanje za Jesenice. Še ena sezona, v kateri ne bi bili plačani igralci, dobavitelji..., tekmovalni rezultati pa posledično ne bi bili ugodni, bi lahko ta izjemen klub spustila še niže,« meni Rakovec, ki je na predlog nadzornega odbora HZS z odobravanjem podprl nedavno spremembo pravilnikov domačih tekmovanj. Gre za uvajanje novih standardov, predvsem za zaščito igralcev, ki jih v drugih panogah že poznajo. V nogometu tem postopkom pravijo licenciranje.

Po novem bodo morali klubi za prijavo v domača tekmovanja zagotoviti garantno pismo o finančnih sposobnostih. Priložiti bodo morali še finančno poročilo za prejšnje leto, dvojnike sklenjenih profesionalnih pogodb z igralci in dokazilo o plačanih obveznostih igralcem za pretekle sezone in obveznosti do HZS. Spremembe bodo v vrhu zveze uveljavljali postopoma, saj v danem trenutku niti en klub ne izpolnjuje vseh pogojev. Telemach Olimpija je denimo edini profesionalni klub v državi, ki je zvezi dolžna nekaj tisočakov, drugi pa shajajo večinoma zgolj na amaterski ravni.