Delež včeraj odprte hidroelektrarne Krško v skupni letni proizvodnji električne energije pri nas resnici na ljubo ne bo znašal več kot poldrugi odstotek, je pa zato pomembnejši podatek, da zagon te elektrarne predstavlja novih 5 odstotkov energije, proizvedene iz obnovljivih virov. To Sloveniji daje upanje, da bo do leta 2020 izpolnila evropsko direktivo o 20-odstotnem deležu. Že letos naj bi namreč začeli graditi HE Brežice, konec prihodnjega ali v začetku leta 2015 pa še HE Mokrice, s katero bo veriga šestih hidroelektrarn na spodnji Savi sklenjena. Sledila bo gradnja verige na srednji Savi med Ljubljano in Zidanim Mostom, ki pa bo zaradi širjenja območja Nature 2000 in ukrepov za zaščito sulca, kot kaže, močno okrnjena. Namesto sprva načrtovanih 10 elektrarn jih bodo najverjetneje zgradili vsega pet ali šest.
Posavje postalo največji energetski bazen v državi
Posavje, ki zajema geografsko območje med izlivom Savinje v Savo do meje s Hrvaško, je v zadnjih nekaj desetletjih iz nič postalo največji energetski bazen v državi. Pred tremi desetletji je začela obratovati krška jedrska elektrarna, leta 2002 so v Boštanju pri Sevnici začeli graditi nadaljevanje spodnjesavske verige, katere začetek predstavlja 1993 leta odprta HE Vrhovo, ki organizacijsko sicer ne sodi v paket preostalih petih, v katerem poleg že omenjene HE Boštanj najdemo še HE Blanca, HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice. Vmes so temeljito prenovili še plinsko termoelektrarno Brestanica, ki med drugim predstavlja rezervni vir napajanja nuklearke v primeru izrednega dogodka.
Elektrarne bodo kraje ob Savi varovale pred poplavami
Kot je na včerajšnjem odprtju, ki se ga je udeležila tudi premierka Alenka Bratušek, povedal direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdan Barbič, je gradnja HE Krško zaradi utesnjenosti med strmimi bregovi Save predstavljala poseben izziv in narekovala nove metode gradnje. Za razliko od predhodnih njena gradnja ni trajala tri, temveč pet let, saj so morali zaradi omogočanja dostopa gradbene mehanizacije najprej zgraditi nov most čez Savo. Ta skupaj z ravno tako včeraj odprtim dva kilometra dolgim odsekom levobrežne obvoznice zlasti za stari del Krškega predstavlja pomembno pridobitev, saj se bodo po preusmeritvi prometa lahko že letos lotili protipoplavne zaščite mestnega jedra, ki je bilo v zadnjih letih kar nekajkrat povsem pod vodo.
Protipoplavni vidik gradnje verige elektrarn je v svojem govoru poudarila tudi predsednica vlade, ki je med drugim dejala: »Današnja otvoritev tako za Krško in Posavje kot celotno Slovenijo predstavlja pomemben mejnik predvsem zaradi dodatne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, za prebivalce pa zaradi protipoplavne zaščite. Zaradi vse bolj opaznih podnebnih sprememb in vplivov, ki jih imajo ti na naše domove in življenja, je treba pri vseh novih investicijah posebno pozornost nameniti tudi temu vidiku. Urejene brežine preprečujejo poplavnost in desetine milijonov škode, ki jo povzročajo poplave.«
Dolgotrajno pridobivanja gradbenega dovoljenja
Kot rečeno, bo začetek gradnje naslednje v verigi, hidroelektrarne Brežice, na vrsti letošnjo jesen, čeprav bi dela pravzaprav morala biti v polnem zamahu in bi se morala gradbena dela pravzaprav bližati zaključku. »Vlogo za izdelavo državnega prostorskega načrta smo za HE Krško oddali leta 2005 in leta 2007 pridobili gradbeno dovoljenje, za HE Brežice pa smo vlogo oddali leta 2006, gradbenega dovoljenja pa še danes nimamo,« je bil ob opisovanju situacije jedrnat Barbič.
Poleg tega slovenska stran še vedno čaka na odgovor Hrvaške v zvezi z usklajevanjem vodnega režima, vendar tu večjega zapleta ali zastoja vendarle ne gre pričakovati. Tudi pri sosedih so se namreč lotili izkoriščanja savskega potenciala in za nam najbližjo HE Podsused, katerega vplivno območje bo deloma segalo tudi v Slovenijo, že izdelujejo idejni projekt.
