Ni ga lepšega, kot si za nekaj dni ali tednov oddahniti od vsega direndaja našega vsakdana. In čas preživeti s tistimi, ki nekomu veliko pomenijo, in si skupaj z njimi pogledati stvari, ki jih tudi v Evropi ni malo. In ker je lega Slovenije taka, da kar kliče po izletih po celi Evropi, se veliko poletnih turistov na pot odpravi z avtomobilom. Vse lepo in prav, če tehnika sodeluje, a ker se vrag skriva v podrobnostih, nobena previdnost ne more biti odveč.

Teh nasvetov v preteklosti ni bilo malo, kdor je na lastni koži izkusil težavo nekje v tujini, se bo zdaj vedno bolje pripravil. Tisti pa, ki mu je bila tudi sreča do zdaj naklonjena, naj je ne »izziva« preveč. Tako je prepričan Klemen Hren iz informacijskega centra AMZS, kjer se dnevno srečujejo s takšnimi in drugačnimi, včasih celo neverjetnimi primeri, kako se vozniki znajdejo v težavah.

Kazni iz tujine pridejo k nam

»Pred potjo in na sami poti v tujini se morajo vsi dobro pripraviti, sklop stvari, na katere velja biti pozoren, pa je precej obsežen. Od kazni za voznike v tujini, dokumentov, zavarovanja za vozilo in potnike, časa potovanja, opreme in vzdrževanja vozila, cestnin do prometnih predpisov, ki veljajo v posameznih državah. Z Evropsko unijo se je precej stvari poenostavilo, a vseeno je tujina le tujina, pa čeprav greste le k sosedom. Še bolj to velja za dežele, ki niso del Evropske unije, tam je kar nekaj podrobnosti, na katere velja biti pozoren,« pravi Hren.

Ena od vročih tem so seveda kazni za voznike v tujini. »Po naših izkušnjah kazni, ki jih voznik naredi v tujini, v Slovenijo pridejo, če je kazen višja od 70 evrov, za njih pa je pristojno sodišče v Celju. Pod tem zneskom je zelo odvisno, kakšen dogovor ima Slovenija z določeno državo. V praksi pomeni, da prihajajo kazni iz Italije in Avstrije,« pravi Hren. In te kazni se splača plačati, kajti ko je enkrat izrečena, je registrska številka vozila v sistemu in slej ko prej v neki obliki pride do kakšne kontrole in takrat je zelo neprijetno plačevati za »stare grehe«. Pri kaznih nad 70 evrov pa le-ta ostane v proračunu države, ki je kazen izterjala, ne države, kjer je prekršek nastal.

Tudi z dokumenti ni šale – pred potjo je treba preveriti veljavnost vozniškega in prometnega dovoljenja, po Evropski uniji in državah Balkana je možno potovati z osebnimi izkaznicami, po novem tudi na Kosovo in v Albanijo. Ljudska »modrost«, ki pravi, da je dokument z manj kot 30 dnevi po preteku roka še veljaven, ne velja. V Sloveniji jo mogoče še odnesete z opozorilom, v tujini pa tega ni. In težave so tu. Za dokumente sicer velja, da če je na poti tudi oseba, mlajša od 18 let, in potuje z recimo starimi starši, mora imeti pri sebi še pooblastilo. V EU ali na Hrvaškem tudi tega ni treba imeti, v Bosni in Hercegovini pa. Za to državo, pa tudi za Črno goro in Albanijo, je treba imeti tudi zeleno karto (če je na meji z BiH nimate, morate plačati mejno zavarovanje v znesku okoli 150 evrov), za druge države pa jo je priporočljivo imeti. Če ste na poti s tujim avtomobilom, ne pozabite na pooblastilo, ki dokazuje, da vozilo ni ukradeno. Sicer za to, če ga nimate, ne boste plačali kazni, lahko pa vam zavrnejo vstop v določeno državo, recimo BiH, Srbijo, Črno goro ali Albanijo. »V Evropski uniji se seveda lahko identificirate s slovenskim vozniškim dovoljenjem, starim ali novim, v državah Balkana, ZDA, v Južni Ameriki, Afriki ali Avstraliji pa je treba imeti mednarodno vozniško dovoljenje. Tega seveda dobite na AMZS,« še dodaja Hren.

Na pot trezni in spočiti

Kasko zavarovanje je tudi več kot priporočljivo za vožnjo po tujini. »Zavarovanje splošnega avtomobilskega kaska ali delnih kombinacij pa je tudi v primeru, ko je vozilo staro 5 ali več let, priporočljivo, saj izguba, kraja ali popolno uničenje avtomobila lahko ogrozi ekonomsko stanje zavarovanca, ali pa je cena nadomestnih delov visoka. Optimalno kombinacijo za zavarovanje si vsak lastnik avtomobila sestavi sam glede na svoje potrebe,« pravi Luka Pušnik, direktor službe za marketing pri zavarovalnici Triglav. Kot dodaja Pušnik, je med potniki v tujino zelo priljubljeno zavarovanje avtomobilske asistence. A pred potjo se velja prepričati, kaj dejansko zavarovanja in asistence pokrijejo. »Nujno zlo je imeti dobro asistenčno zavarovanje. Sami danes seveda le težko kaj postorimo na avtomobilu, ob primerih, da je kaj narobe z vozilom, pa je treba upoštevati, da boste morali mogoče kje prespati, vozilo odvleči do ustreznega servisa in na koncu celo organizirati pot domov z drugim prevoznim sredstvom,« še dodaja Klemen Hren.

In kateri primeri so, po izkušnjah na zavarovalnici Triglav, tisti, zaradi katerih se vozniki v tujini obrnejo na njih za pomoč? Luka Pušnik pravi: »Našo avtomobilsko asistenco zavarovanci največkrat pokličejo, ko jim poči pnevmatika, ne morejo zagnati motorja svojega vozila, ko je treba odpeljati nevozno vozilo, ki je bilo težje poškodovano v prometni nesreči, dostaviti nadomestne dele v tujino, ko v rezervoarju zmanjka goriva ali je treba vozilo odpreti zaradi izgube ključev ali zaprtja le-teh v vozilo.«

Franc Pojbič, vršilec dolžnosti direktorja Agencije za varnost v prometu (AVP), pa poudarja, da je za pot treba pripraviti tudi potnike, posebej voznika. »Na pot se je treba odpraviti spočit, trezen in z vso pripravljeno prtljago. Dolžino in smer potovanja je treba vnaprej vsaj okvirno določiti, danes je na voljo toliko internetnih orodij, da to ne bi smela biti nobena težava. Predvsem pa moramo vedeti, kam se podajamo, malce se je treba pozanimati, kakšno je stanje v državi, kamor gremo, in se tudi jezikovno pripraviti. Med potjo je treba veliko piti, voda je še najboljša, sicer pa ne odlašajte s počitkom, uredite si ugodno klimo v vozilu. Kava in energetski napitki niso rešitev za utrujenost, saj je od človeka odvisno, ali bodo pomagali ali ne. Nič namreč ne more nadomestiti počitka. Dokazano je, da človek po 4 urah neprekinjene vožnje zgubi potrebno koncentracijo, zato je vsaj 30-minutni počitek nujen,« svari Pojbič.