Klemen, kako se počutite fantje pred odločilno tekmo?

V ekipi je sproščeno in prijateljsko vzdušje, torej tako, kot mora biti pred pomembnimi tekmami. Pred dvobojem s Hrvaško ne čutimo nobenega pritiska, je pa vse naše delo usmerjeno v nasprotnika, na katerega smo se podrobno pripravili na treningih in videoanalizah.

Torej podcenjevanje ne bo?

Vsekakor ne. Do evropskega prvenstva smo sedaj storili le en korak, moramo pa vedeti, da se povratna tekma začne z 0:0. Hrvati nimajo česa izgubiti, zato na podcenjevanje ne smemo niti pomisliti.

Ste pričakovali, da boste imeli eno vodilnih vlog v reprezentanci?

Na začetku sem bil malce presenečen, da me je Luka Slabe uvrstil v začetno postavo. Preden smo se zbrali, sem sicer opravil nekaj sestankov s selektorjem in vodstvom reprezentance, ko so mi dejali, da me želijo v moštvu ter da bom nosil pomembno breme. Kljub temu vedno odloča forma na terenu, kjer se vidi, kdo je najbolj sposoben.

Kako sprejemate način dela novega selektorja Slabeta?

Zelo pozitivno. Res je, da Luka dela po svojem načinu, a se tudi prilagaja drugim igralcem, ki ga prej še nismo poznali. Smo na dobri poti, da se popolnoma ujamemo in dosežemo zastavljene cilje.

Za vami je prva sezona v elitni italijanski ligi. Kako bi jo ocenili?

S prikazanim sem zelo zadovoljen. V tujini je vedno najtežje prvo leto, ko greš prvič od doma v novo državo, kjer je drug jezik in kultura. Odrezal sem se dobro, zato si v prihodnosti želim še več takšnih sezon.

V Italijo ste lani odšli kot posojen igralec ACH Volleyja, kar je malce nenavadno, saj ste šli v bistveno močnejšo ligo.

Vsekakor je italijanska liga vsaj en korak naprej, še posebno zato, ker sem dobil veliko priložnosti. V Italiji se vsak teden igrajo tekme na ravni lige prvakov, kar se ne more primerjati s slovensko ali srednjeevropsko ligo.

Zakaj vas je ACH Volley sploh posodil?

Pogovore z ACH Volleyjem, da bi odšel v Italijo, sem začel sam. Nisem več videl motivacije, da bi igral slovensko ligo, slovenski pokal, srednjeevropsko ligo ter zgolj šest tekem lige prvakov. To ne bi bila dobra popotnica za mojo nadaljnjo kariero, kar je bil ključni razlog, da sem želel zapustiti ACH.

Ste pričakovali, da se boste v Italiji tako dobro znašli?

Moj agent je iskal takšen klub, kjer bi imel zagotovljeno mesto v prvi postavi. Vedel sem, da bom dobil ogromno priložnosti za igro in da bom eden od ključnih igralcev.

V zadnji sezoni ste se med drugim izkazali proti velikanu Cuneu, ko ste zabeležili kar šest blokov.

Proti takšnim klubom imaš še posebno motivacijo in energijo. Vedno pridejo dobri in slabi dnevi. Takrat se mi je vse poklopilo, zato sem lahko prikazal odlično igro.

Ste sedaj San Giustino zapustili zaradi finančnih težav kluba?

Ne, saj so bile plače redno nakazane na dogovorjeni datum. Odšel sem zato, ker klub razpada in se združuje z drugimi klubi. Zdaj odhajam v boljši klub Ravenno, ki ima več denarja ter je bolje organiziran. Ima več ljudi, ki skrbijo za igralce, kar je bil eden od ključnih razlogov za menjavo kluba. San Giustino je želel, da ostanem, toda prevesila je večja kvaliteta Ravenne.

Pričakujete tudi v Ravenni toliko priložnosti za igro kot v San Giustinu?

Moj agent mi vedno išče klube, kjer bom imel eno glavnih vlog v ekipi. Seveda se moram potem jaz izkazati in dobro igrati, kar moram početi že na treningih. Če bo tako tudi v Ravenni, potem mi prva postava ne more uiti.

Je bilo kaj možnosti, da se s posoje v Italiji vrnete v ACH Volley?

ACH je verjetno pričakoval, da se bom vrnil, a to bi bilo mogoče le na začetku. Ko sem v Italiji dobro igral, so se misli o morebitnem povratku hitro razblinile, saj so pri ACH Volleyju ugotovili, da ne bom prišel nazaj. Dogovorili smo se, da prekinemo pogodbo ter da ostanem v Italiji ali kjer bi si našel nov klub.

Kako pa vam ugaja italijanski način življenja?

Prišel sem v mlado ekipo, zato smo se hitro sporazumeli in postali dobri prijatelji. Na začetku je bilo malce težav z jezikom, saj Italijani ne obvladajo kaj preveč angleščine. Imel sem to srečo, da je angleško govoril moj trener in da je bilo v ekipi precej tujcev. Med njimi je bil tudi Srb Goran Marić, s katerim sem se največ družil. Pri sporazumevanju v ekipi ni bilo večjih težav, drugače pa je bilo v trgovinah, restavracijah in podobno. Tam sem se sporazumeval bolj s kretnjami in kazanjem s prstom. Italijani imajo zelo dobro razvito kulturo prehranjevanja, drugače pa se ne razlikujejo kaj preveč od nas. Ni se bilo težko privaditi na njihov način življenja.