To so bili dnevi ponosa in slave »Slovenije, moje dežele«: ko se je julija končno začelo sojenje, je Odbor pred vojaškim sodiščem na Roški organiziral množične demonstracije, ki jih nihče več ni mogel ustaviti.

Ostalo je, kot se reče, zgodovina moderne Slovenije. Samo dve leti pozneje bo »moja dežela« suverena država, Janez Janša in Igor Bavčar pa se bosta z zlatimi črkami zapisala v njeno zgodovino – eden kot prvi minister za obrambo, drugi kot prvi minister za notranje zadeve.

Pred desetimi dnevi, natanko petindvajset let pozneje, v petek, 31. maja 2013, so se prvoborci spet zbrali pred vojaškim sodiščem. Vse je bilo kot nekoč, »beatlesi« slovenske demokracije so bili spet skupaj – manjkal je samo Borštner – tu je bil tudi njihov »brian epstein« Bavčar, bile so slovenske zastave, domoljubne pesmi, demonstranti, transparenti in velike parole. Tu, na Roški, kjer se je rojevala slovenska država, so njeni prvi heroji in ministri v petek, 31. maja, odkrili spomenik temu zgodovinskemu dogodku.

In težko bi našli primernejši in boljši kraj za pološčeno bronasto spominsko ploščo, kot je zgradba – Srednje ekonomske šole.

Petindvajset let pozneje se je nekoč mladi disident, informatik, mladinski aktivist, predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic in prvi notranji minister Igor Bavčar na Roški pojavil kot bogat človek, ugleden slovenski poslovnež in nekdanji predsednik uprave Istrabenza. Na slovesno odkritje spominske plošče, posvečene zgodovinskemu »procesu proti četverici«, je narodni heroj Igor Bavčar prišel naravnost z ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer se je samo nekaj dni prej, 28. maja, nadaljevalo sojenje proti njemu zaradi nezakonite prodaje delnic Istrabenza.

Petindvajset let pozneje se je nekoč mladi disident, novinar Mladine, vodja opozicije in prvi obrambni minister Janez Janša na Roški pojavil kot premožen človek, ugleden slovenski politik in nekdanji predsednik vlade. S slovesnega odkritja spominske plošče, posvečene zgodovinskemu »procesu četverici«, je narodni heroj Janez Janša odšel naravnost na ljubljansko okrožno sodišče, kjer je bil samo nekaj dni pozneje, 5. junija, zaradi sprejemanja podkupnine za posredovanje pri nakupu oklepnikov finske Patrie obsojen na dve leti zapora.

Saj pravim, težko bi našli primernejši in boljši kraj za pološčeno bronasto spominsko ploščo, posvečeno slavnemu letu 1988, kot je zgradba – Srednje ekonomske šole.

Kot nekoč, na šolskih urah zgodovine na prostem, so se lahko učenci srednje šole na Roški med šolsko uro na prostem učili temeljev ekonomije. Pološčena bronasta plošča ob vhodu v njihovo šolo – prav ta, saj ste razumeli, simbolična »zlata stran slovenske zgodovine« – je bila tam razgrnjena kot plonk cegelc za učence srednje ekonomske šole, lekcija iz »prvotne akumulacije kapitala«.

Tega petka so imeli dijaki četrtega letnika šole na Roški zadnji dan pouka, zadnji pred maturo, na kateri bodo imeli čez nekaj dni izpit iz gospodarstva in gospodarskega poslovanja. Na maturitetni izpit bodo tako lahko vzeli bronasti plonk cegelc z iztočnicami iz osnov gospodarskega poslovanja: kako unovčiti slavno zgodovino, kako dobro zaslužiti s človekovimi pravicami in velikimi besedami in kako obogateti z zastavami, parolami in domoljubnimi pesmimi.

Danes smo se tako, dragi otroci, naučili, kako sta Janez Janša in Igor Bavčar sklenila širok zgodovinski lok petindvajsetih let, kolikor sta potrebovala od poslopja vojaškega sodišča Jugoslovanske ljudske armade na Roški do Srednje ekonomske šole nekaj korakov nižje.

Na tej poti sta prehodila vse stopnice ekonomskega razvoja, od mladih vojakov Partije in socialističnih mladincev do skuštranih disidentov pred stalinističnim sodiščem ter od ideologov upora, demokratične tranzicije in slovenske državnosti do samega središča njene politične in ekonomske moči, velikih steklenih uradov vlade in uprav nacionalnih družb, v katerih sta bila zdaj onadva gospodarja in sta namesto tovarišev iz Beograda in tuje srbokomunistične oblasti sama odločala, komu, za kakšen denar in za kakšno provizijo bosta prodala delnice nacionalne naftne družbe ter od koga, za kakšen denar in za kolikšno provizijo bosta kupila vojaška oklepna vozila.

To je, dragi otroci, prvotna akumulacija kapitala: ko je zastava najtrdnejša valuta, ko tovariši postanejo gospodje, gospodje pa gospodarji. Šele potem lahko govorimo o gospodarstvu in gospodarskem poslovanju.

Toliko za danes, za izpit na maturi zato čez vikend pozorno preberite vsebino spominske plošče ob vhodu v šolo.