Ko se je po koncu lanske sezone izvedelo, da Lewis Hamilton zapušča ekipo formule 1 McLaren, so mnogi le pokimali, rekoč: »Saj smo to lahko pričakovali.« A ko so v centrali ekipe v Wokingu sporočili, kdo ga bo zamenjal, so mnogi na široko odprli oči: Sergio Perez Mendoza, 23-letni Mehičan, je bil popolno presenečenje. In razlog za še več dvomov.
Sergio Perez je dirkač nove generacije, kar pomeni, da se je do formule 1 povzpenjal po zelo ustaljeni poti, od kartinga, prvenstva A1 GP, formule 3 do GP2. A nikjer dejansko ni ravno prepričal, vedno je bil med hitrejšimi, a nikoli povsem na vrhu. Z njim sta bila v ekipi na primer Vitalij Petrov ali Pastor Maldonado, Perezu pa je na poti do formule 1 precej pomagalo dejstvo, da je Mehičan in da ima za seboj bogatega sponzorja. Z njegovo pomočjo si je odprl marsikatera vrata, ki bi verjetno, če bi sodili le na osnovi rezultatov, ostala zaprta.
Vzdevek Checo se ga drži že zelo dolgo, rojen je bil leta 1990 v Guadalajari v Mehiki, ima starejšo sestro Paolo in brata Antonia, ki je prav tako dirkač – nastopa v mehiškem prvenstvu Nascar Toyota. In kot prava Mehičana oba z bratom zatrjujeta, da bi se zlahka odrekla dirkanju in postala profesionalna nogometaša. Že dejstvo, da sta dobra prijatelja mehiškega reprezentanta in nogometaša Manchester Uniteda Javierja Hernandeza, tudi pove veliko.
A trenutno je njegov svet formula 1, v katero je prispel leta 2011, ko je kot član Ferrarijevega programa za spodbujanje mladih dirkačev podpisal pogodbo z ekipo Sauber. S tem je postal peti Mehičan, ki je nastopil v formuli 1, in prvi po Hectorju Rebaqu, ki je dirkal med letoma 1977 in 1981. Pri Sauberju se je dobro znašel, saj je prvo dirko v formuli 1 v Avstraliji končal na sedmem mestu, z le enim postankom v boksih, s čimer so nanj postali še bolj pozorni pri drugih ekipah. Sezono kasneje je bil še bolj uspešen, saj je kar trikrat prišel na zmagovalne stopničke in odpeljal najhitrejši krog na eni dirki. S tem je osvojil 66 točk in sezono končal kot deseti.
Vse več je bilo potem namigovanj, da je zelo resen kandidat za zamenjavo za Felipeja Masso pri Ferrariju. A ker so bila to le namigovanja, ni dolgo okleval, ko je dobil ponudbo McLarna, ki je, kot omenjeno, iskal zamenjavo za Hamiltona. Seveda je k njihovi odločitvi veliko prispevalo tudi dejstvo, da ima Perez za seboj še vedno bogatega sponzorja.
Checo je priložnost seveda zgrabil z obema rokama, a kmalu je sledilo razočaranje: letošnji McLarnov dirkalnik je vse prej kot konkurenčen, kar pomeni, da mora Mehičan, če si hoče privoziti kolikor toliko solidne uvrstitve, še bolj ugrizniti v volan. Največji tekmec vsakega dirkača je najprej njegov ekipni tovariš, v njegovem primeru Jenson Button, ki si je pri McLarnu že dobro »postlal«, zato je šlo marsikomu že v nos, ko sta se s Perezom kar nekajkrat tesno prehitevala na dirki. Button v maniri pravega kalimera nikoli ne izpusti priložnosti, da bi malce postokal vodstvu ekipe. A Button je eno, preostali dirkači formule 1 pa nekaj drugega. Sloves razbijača in preveč agresivnega dirkača je več kot upravičil na zadnji dirki v Monaku, kjer je pošteno uničil dirko Kimiju Räikkönenu, na koncu pa sam ostal praznih rok. In čeprav je Räikkönen znan kot precej hladnokrven dirkač, je znan tudi po tem, da rad pove stvari naravnost. Po dirki v Monaku si je Finec zaželel, da bi Perezu primazal eno okoli ušes.
S tako vožnjo si Perez seveda ne bo nabral veliko prijateljev v formuli 1, čeravno ga v ekipi za zdaj še zagovarjajo in podpirajo. A tudi tega bo enkrat konec, če ne bo znal brzdati svoje želje po dobrih rezultatih. Kajti ko tehnika tega ne omogoča, je meja, ki jo dirkač prestopi s pretiravanjem in vožnjo na zgornji meji svojih in dirkalnikovih zmogljivosti, presneto tanka. Sam zase pravi, da nikoli ne odneha. To so izkusili že mnogi njegovi tekmeci, ki bi si po svoje želeli, da bi Perez vseeno raje ostal v nogometu. A že ta konec tedna bo v Kanadi spet lahko pokazal, ali mu bo uspelo najti pravo mejo med agresivnostjo in tem, da na stezi ostanejo on in njegovi tekmeci.
