Novo mesto. Pred natanko 140 leti so v Novem mestu na pobudo Novomeške čitalnice postavili temeljni kamen in začeli graditi prvi narodni dom na Slovenskem. Gradili so ga do leta 1885, vse do druge svetovne vojne pa je bil osrednji prostor družabnega in kulturnega dogajanja ter političnega ozaveščanja v Novem mestu in na Slovenskem nasploh. Danes se v mestu ob Krki spominjajo tega dogodka in vabijo v Dolenjski muzej na ogled razstave Novo mesto 1848–1918 s poudarkom na Narodnem domu. Marsikdo pa se bo razstave udeležil s cmokom v grlu, saj je stavba že dolga leta v napol razpadajočem stanju.
A Sokolski dom, kot mu tudi pravijo Novomeščani, vendarle živi. Pred osmimi leti sta si v njem svoj slikarski in kiparski kotiček uredila Sebastjan Šeremet, nekakšni neformalni vodja ustvarjalcev, in Nejc Smodiš. Nato so ga sčasoma napolnili še drugi slikarji, kiparji, glasbene skupine. »Občina nas pusti pri miru. Dovoljuje, da smo notri oziroma nam tega ne prepoveduje,« pravi Šeremet. Sami sproti opravijo najnujnejša vzdrževalna dela, prepleskali so stene, prelakirali tla, napeljali elektriko, saj stara napeljava ni bila več uporabna. Za silo zakrpajo tudi streho, ko začne puščati. Občina sicer na leto nameni okoli 10.000 evrov za stroške elektrike, komunalo in varovanje.
V začetku so umetniki v Narodnem domu pripravljali razstave, koncerte in druge kulturne dogodke. A nič več. »Imeli smo več obiskov inšpektorjev. Država pač ni razumela, da ustvarjamo neko drugačno, neprofitno sceno. Vztrajali bi in nadaljevali, a je v Novem mestu premalo razumevanja za alternativno sceno. Sedem let sem vložil v 'Sokolca' in naredil nekakšen azil za umetnike, a da bi spremenil način razmišljanja in uvedel neko novo subkulturo v Novem mestu, mi ni uspelo. Zato zdaj slikam za tujino in zaslužim toliko, da preživim,« pravi Šeremet, ki ga Novomeščani poznajo po šokantnih slikah in maskah. »Radi šokiramo, ker si nas tako občinstvo zapomni. Nismo pa narkomani, satanisti ali kaj podobnega,« dodaja.
V prvem slovenskem narodnem domu je imela v začetku svoje prostore Narodna čitalnica, pa društvo Sokol, tam je treniral tudi Leon Štukelj. Med 2. svetovno vojno so dom zasedli italijanski in nemški vojaki, nato je bil do leta 1977 v njem dom JLA, prostor za kulturne prireditve, kino, nato dolga leta pisarne, delavnice, skladišče, vse do leta 1997, ko ga je na pobudo Društva Novo mesto od Cestnega podjetja prevzela novomeška občina. Leta 2006 je Jovo Grobovšek z ekipo Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) in v sodelovanju z občino izdelal konservatorski načrt za obnovo, vendar občina ni prišla dlje od načrta, saj gre za prevelik finančni zalogaj. Takrat je bila naložba ocenjena na pet do sedem milijonov evrov. Občina je zato želela k projektu pritegniti tudi državo in leta 2009 dala pobudo za razglasitev Narodnega doma za spomenik državnega pomena. Do danes ni bilo nikakršnega odziva. Za pojasnila smo se včeraj obrnili tudi na ZVKD, a na odgovore še čakamo.
