Kljub pritiskom na tožilstvo in sodišče je bila sodnica Barbara Klajnšek v dvorani ljubljanskega okrožnega sodišča, v kateri včeraj ni bilo dovolj prostora za vse, ki so želeli prisluhniti izreku sodbe v zadevi Patria, odločna: predsednika SDS in nekdanjega premierja Janeza Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča je spoznala za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Sodnica je sledila predlogu tožilstva in Janšo obsodila na dve leti zapora, Črnkoviču in Krkoviču je prisodila 22 mesecev zaporne kazni, vsi pa bodo morali plačati še po 37.000 evrov denarne kazni. Sodišče je kot edino olajševalno okoliščino upoštevalo njihovo predhodno nekaznovanost, kot oteževalni okoliščini pa je Klajnškova poudarila nekritičnost trojice do lastnih dejanj in to, da je s svojimi takratnimi položaji omajala ugled države.
»Korupcija poteka pod površjem in na skrivaj, udeleženci pa se zaradi obojestranskih ugodnosti večinoma zavezujejo k molčečnosti. Tako je bilo tudi v obravnavani zadevi,« je proces, ki traja že poldrugo leto in bo epilog doživel v treh državah, komentirala Klajnškova. Sodnica se je včeraj odzvala tudi na očitke obrambe, da sodišče obravnava obtožni predlog, ki je premalo konkreten in ne vsebuje podatkov o kraju, času in načinu storitve kaznivega dejanja. »Časovni okvir je s pomembnimi in ključnimi dogodki, sestanki in drugimi dejanji natančno opredeljen. Natančen kraj ni naveden, vendar to ne vpliva na končno ugotovitev in ni odločilen element za obstoj obravnavanih kaznivih dejanj. Glede načina pa iz opisa dejanj izhaja, da gre za enega izmed načinov komunikacije, bodisi na sestankih oziroma srečanjih bodisi prek elektronskih in SMS-sporočil oziroma telefonskih pogovorov. Ugovori obrambe so zato povsem neutemeljeni,« je bila včeraj neomajna Klajnškova. Po njenem mnenju je sodišče v tej zadevi razpolagalo z obsežno listinsko dokumentacijo, ki daje kronološko natančen in podroben vpogled v dogajanje ter jasno kaže na nezakonito ravnanje v ozadju priprave na izvedbo postopka oddaje naročila zaupne narave za osemkolesnike 8x8.
Sodnica Barbara Klajnšek je v izreku sodbe kot prelomni dogodek pri dogovarjanju posla s Patrio večkrat omenila sestanek na sedežu HSE v Ljubljani, ki se je odvil 1. septembra 2005 in na katerem so bili prisotni Jože Zagožen, Krkovič, Črnkovič, predstavnik Patrie za Slovenijo Reijo Niittynen in v Avstriji obsojeni Wolfgang Riedl. Tedaj je namreč Črnkovič Zagožnu, Krkoviču in stranki SDS obljubil plačilo iz dobička Rotisa v poslu z oklepniki z namenom, da bi Krkovič in Janša podpirala njegovo družbo. Nekaj dni kasneje se je v Črnkovičevem računalniku pojavila tudi znamenita formula delitve dobička JZ + TK + IC + stranka. »Zagožen in Krkovič nista imela nobenih formalnih pristojnosti ali pooblastil v zvezi z nakupom osemkolesnikov, a je Zagožen na tem sestanku kljub temu predstavil Rotis kot pravega industrijskega partnerja,« je pojasnila sodnica in dodala, da je bil Janša z dogovori s tega sestanka v celoti seznanjen: »Janša se ni hotel javno izpostavljati, zato ga je o vsem obveščal Zagožen. Janša je kaznivo dejanje storil skupaj z Zagožnom in sprejel obljubo nagrade za stranko SDS, ki je bila tudi predvideni prejemnik provizije iz Wolfovega deleža, ki mu je bil nakazan.«
Janša miren, Krkovič in Črnkovič vzklikala
Ob tem je še spomnila, da je Zagožen prek Wolfa in Riedla od Niittynena večkrat zahteval tudi 30-odstotno predplačilo obljubljene provizije in da je do pisne privolitve v izplačilo omenjenega zneska »v tridesetih dneh od začetka veljavnosti kupoprodajne pogodbe med obrambnim ministrstvom in Rotisom« prišlo 24. avgusta 2006. Kot je znano, je MORS pogodbo o nakupu osemkolesnikov v višini 278 milijonov evrov s podjetjema Rotis in Patria podpisalo šele konec leta 2006. Patria je 3,6 milijona evrov Riedlu nakazala 6. februarja 2007, isti dan pa je Riedl 2,3 milijona evrov preusmeril na Wolfov zasebni račun.
Če je Janša izrek sodbe spremljal mirno, pa tega ne moremo zatrditi za Krkoviča, Črnkoviča in Janševe podpornike v sodni dvorani, ki so besede sodnice večkrat pospremili z glasnimi vzkliki in smehom. Vidna članica SDS Vera Ban se je med obravnavo celo sprehodila do Krkoviča, mu podala slovensko zastavo in ga objela, na poti proti izhodu pa je nekaj besed namenila tudi tožilcu Andreju Ferlincu.
Najprej v domovini, potem v Evropi
Obramba je že napovedala pritožbo na višje sodišče, ki bo odločilo o nadaljnji usodi obsojene trojice, glede na dosedanjo sodno prakso pa sodbe višjega sodišča ni za pričakovati pred pomladjo prihodnje leto. Višji sodniki lahko sodbo prvostopenjskega sodišča potrdijo, spremenijo ali razveljavijo in vrnejo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V prvih dveh primerih sodba postane pravnomočna, obrambi pa ostanejo na voljo le še izredna pravna sredstva. Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko zatem obtoženi vložijo na vrhovno sodišče. Če pa bodo menili, da gre v tem primeru tudi za kršenje ustavnih pravic, se lahko pritožijo še na ustavno sodišče, ki mora najprej presoditi, ali bo primer obravnavalo ali zavrglo. Na evropsko sodišče se lahko pritožijo po odločitvi vrhovnega sodišča, ne da bi pravico iskali na ustavnem sodišču. Načeloma velja, da se stranka pritoži na evropsko sodišče šele tedaj, ko v domovini izčrpa vse pravne možnosti.
»Dva za dobre fante, nič za korupcijo«
»Kar sem danes slišal iz Slovenije, je v skladu z ugotovitvami, do katerih smo prišli v naši preiskavi pred sojenjem,« je po novici o odločitvi sodišča v Ljubljani izjavil glavni finski preiskovalec Kaj Erik Björkvist. Zdaj je rezultat v boju proti korupciji »dva proti nič«, je ocenil Björkvist: »Dva za dobre fante, nič za korupcijo po odločitvi sodišč v Avstriji in Sloveniji. Ne morem sicer reči, da sem vesel zaradi tega, kar se je zgodilo, sem pa zadovoljen, da je potrdilo naše ugotovitve iz preiskave.« Hkrati je finski preiskovalec pohvalil delo slovenskih preiskovalcev in tožilstva: »Zelo sem ponosen, da sem lahko sodeloval z vašimi preiskovalci in tožilci. So profesionalci in posel so opravili zelo dobro.«
Novinar finske televizijske mreže Yle Magnus Berglund, ki je z objavo oddaje Resnica o Patrii prvi javno usmeril prst v nekdanjega slovenskega premierja Janšo, sodbe ni želel komentirati. »Komentiranje sodbe neodvisnega sodišča ni moja stvar, svoje delo kot novinar pa sem opravil.«
V Patrii so bili nad razsodbo v Sloveniji presenečeni. »Tako kot so tovrstne sodbe vedno presenečenje; zelo težko jih je predvideti,« je za Yle dejala vodja pravnega oddelka Patrie Sirpa-Helena Sormunen. »Jasno je, da korupcije ne moremo sprejemati in imamo nično toleranco do nje. S tega stališča je dobro, da je bilo narejeno nekaj glede tega.«
Jakič: Oklepnike bi lahko vrnili
Oglasil se je tudi obrambni minister Roman Jakič, ki se je včeraj mudil na zasedanju obrambnih ministrov članic zveze Nato v Bruslju. Sodbe sicer ni komentiral, ker ni pravnomočna, pojasnil pa je, da bi pravnomočnost te sodbe pomenila ničnost obeh pogodb za nabavo patrij ter začetek pogajanj o vrnitvi 30 oklepnikov in povračilu vplačanega denarja. Po njegovih besedah bo treba v primeru pravnomočnosti spoštovati protikorupcijsko klavzulo, ki obstaja tako v osnovni pogodbi iz leta 2006 kot v prekinitveni pogodbi iz leta 2012. Najbolj »legalistično čist« postopek bi nato bil, da vrnemo 30 patrij, ki so bile dobavljene, in zahtevamo od dobavitelja vplačanih 75 milijonov evrov v tem poslu, je dejal minister. Glede na to, da so patrie rabljene, bi to seveda pomenilo začetek pogajanj o pogojih vrnitve patrij, pa tudi o oceni vrednosti oklepnikov, je še pojasnil Jakič.
Pri tem je Jakič opozoril še na eno težavo: tožbo Sistemske tehnike, ki je izgubila posel. »Ta tožba je dvokratnik tistega, kar smo izpogajali s socialnimi partnerji,« je ponazoril problem. Tožba je težka »okoli 267 milijonov evrov plus sedem ali osem milijonov evrov za izdelavo prototipa, tako da se bomo morali ukvarjati tudi s tem, če bo sodba pravnomočna«, je pojasnil.
