Čeprav gre za predloge in bodo na ministrstvu za šolstvo zadnjo rekli prihodnji teden, je njihova okrožnica o spremembi poučevanja tujega jezika razburila mnoge osnove šole. Ministrstvu očitajo, da njihove namere ne temeljijo na študijah ali drugih tehtnih dokumentih. Prepričani so, da naj bi tuji jezik ukinjali zaradi varčevanja in podcenjevanja jezikovnih sposobnosti otrok. Z ukinitvijo obveznega drugega tujega jezika v osnovnih šolah se po njihovem mnenju jezikovne možnosti otrok siromašijo, odvzema se sposobnost za kvaliteten razvoj družbe, šolstva in konkuriranja na domačem in evropskem trgu delovne sile. Hkrati gre za namerno potiskanje učenja jezikov v zasebni sektor.

Po novem predlogu naj bi se postopno uvajanje prvega tujega jezika v prvi razred začelo šele v šolskem letu 2015/2016, ko naj bi začeli v šole postopno uvajati tudi drugi tuji jezik, a le kot neobvezni predmet. Prvi tuji jezik naj bi bil prvo leto obvezen v 15 odstotkih šol, leto kasneje pa še v največ tretjini šol. Šele v šolskem letu 2017/2018 naj bi začeli izvajati prvi tuji jezik, ki bo obvezen za vse prvošolce. Pouk drugega tujega jezika, ki naj bi bil od prihodnjega šolskega leta neobvezen predmet in del razširjenega programa osnovne šole, se prihodnje leto in leto kasneje še ne bo izvajal. Pač pa ga bodo leta 2015/2016 deležni učenci 4. in 7. razredov, leto kasneje še učenci 5. in 8. razredov in v šolskem letu 2017/2018 še učenci 6. in 9. razredov.

Namesto v šolo na plačljive tečaje

Tudi nekdanji minister za izobraževanje dr. Žiga Turk opozarja, da bo prišlo do socialne diferenciacije: »Premožni starši bodo otroke vpisali v plačljive zasebne tečaje tujega jezika, manj premožni pač ne.« Učenje drugega tujega jezika pomeni, da bi mladi poleg angleščine znali še nekaj nemščine, italijanščine, francoščine, španščine, kitajščine … in si s tem odprli vrata v še eno tujo kulturo, poslovni svet, okolje, meni Turk.

Dr. Saša Jazbec z mariborske filozofske fakultete je prepričana, da imajo otroci zelo velik potencial in se lahko naučijo tujega jezika, kadar je učenje ustrezno njihovi razvojni stopnji: »Kadar je, otroka učenje tujega jezika lahko obogati na vseh področjih. V nasprotnem primeru pa mu lahko povzroči veliko škodo, zaradi katere bo imel lahko kasneje do učenja tujih jezikov odpor.« To se lahko zgodi tudi zaradi predvidenega zamikanja učenja tujih jezikov. Težko bi namreč našli šolo, kjer že v prvi triadi ne nudijo angleščine in/ali nemščine, čeprav ni obvezna. Vendar je treba opozoriti, da učenje ni usklajeno, prav tako ni povsod brezplačno. Veliko je namreč šol, ki niso bile vključene v projekt poskusnega uvajanja tujega jezika in so bile prepuščene same sebi.

Ko zaradi angleščine trpi slovenščina

Največji potencial za učenje tujih jezikov imajo po besedah slavista dr. Zoltana Jana predšolski otroci, pri čemer je treba vedeti, da njihov tuji besedni zaklad doseže do 1000 besed in je shranjen v kratkoročnem spominu. Pretiravanje pri razvijanju sposobnosti učenja tujega jezika pa ima lahko negativne posledice tudi na znanje in razumevanje materinščine, kar je lahko pogubno. Od znanja materinščine je namreč odvisno vse ostalo znanje in dojemanje sveta. »To, da je drugi tuj jezik obvezna izbirna vsebina, se mi zdi dobra rešitev. Šole ga morajo nujno ponuditi v enotni obliki, od otrok in njihovih staršev pa je odvisno, ali si ga bodo izbrali,« pravi dr. Jan.