Že več kot leto dni želi namreč konzorcij bank z Abanko Vipa na čelu odprodati svoj 69-odstotni delež v MKZ, ki ga je zasegel od cerkvenega holdinga Zvon Dva. Ta je v lastništvo MKZ vstopil leta 2004, po številnih slabih naložbah pa je od začetka lanskega leta v stečaju. Ker tudi bankam upnicam primanjkuje svežega kapitala, ni presenetljivo, da želijo svoj bolj ali manj naključno zaseženi delež v MKZ prodati. Obenem se pojavljajo nekatera neuradna predvidevanja o prodajnih postopkih, morebitnih kupcih in različnih scenarijih menjave lastništva, ki bi lahko pomembno vplivali ali celo zamajali celotno založniško in knjigotrško panogo v Sloveniji. Da bi bila slika še bolj jasna, velja dodati, da je največja banka upnica NLB (a ne tudi Abanka, ki vodi bančni konzorcij) v večinski državni lasti.

Ugibanja o prodaji za zdaj ostajajo nepotrjena in nepreverjena, saj akterje, kot je običajna praksa v poslovnem svetu, k molčečnosti zavezuje pogodba o nerazkritju informacij. »Prodajnih postopkov ne moremo komentirati,« so tako sporočili iz Abanke še mesec dni nazaj. Od Mladinske knjige Založbe in drugih založnikov, ki jim hčerinska družba Mladinska knjiga Trgovina s 47 knjigarnami po Sloveniji ponuja pomemben prodajni kanal, pa je bilo po pričakovanju slišati, da si želijo dolgoročnega stabilnega lastništva, ki bo razvijalo osnovno dejavnost podjetja ter ohranilo z njo povezana delovna mesta. Torej izdajalo in prodajalo kakovostne knjige. Podjetje Kompas MTS je pred tremi meseci sicer poslalo povpraševanje za odkup paketa delnic in končalo pregled podjetja, a zavezujoče ponudbe doslej še ni oddalo.

Vrnimo se k letnemu poročilu. »Upamo, da bo postopek prodaje večinskega paketa delnic MKZ strateškemu vlagatelju s strani konzorcija zastavnih upnikov uspešen in bo lahko družba v povezavi s strateškim partnerjem realizirala dodatne sinergične učinke ter uspešno kljubovala krizi,« je vanj zapisal predsednik uprave MKZ Peter Tomšič. Obenem je navedel, da so se tržne razmere poslabševale vse preteklo leto, čisti prihodki od prodaje so se znižali za 14 odstotkov glede na leto 2011. Kljub temu da je prodaja upadla na vseh prodajnih poteh, pa je družba z znižanjem stroškov to nadoknadila in pridelala čisti dobiček v višini nekaj sto tisoč evrov. Se bodo knjige pozlatile, ko jih bodo navsezadnje iz rok spustili bankirji? Celotna skupina jih je lani izdala kar 927 v skupni nakladi 2,1 milijona izvodov in z njimi ustvarila skoraj 95 milijonov evrov prometa.