Rokopis Beckettovega romana Murphy, izvirno naslovljenega Sasha Murphy, ki ga bo prihodnji mesec na dražbi ponudila avkcijska hiše Sotheby's, obsega šest zvezkov, v katerih je tudi veliko popravkov, Beckettovih čečkarij in skiciranih portretov njegovega prijatelja in mentorja Jamesa Joycea, pisatelja samega – in Charlieja Chaplina, ki je vplival na lik potepuha v Čakajoč Godota. Prvih enajst strani rokopisa je povsem prečrtanih, določen vpogled v pisanje Nobelovega nagrajenca pa daje že osem verzij prvega stavka romana. V prvi verziji se je ta stavek glasil: »The sun shone, as only sun can, on nothing new.« (Sonce je sijalo, kot samo sonce zna, na nič novega.) Šele po več variantah je dobil dokončno obliko: »The sun shone, having no alternative, on the nothing new.« (Sonce je sijalo, ker pač ni moglo drugače, na nič novega.)
Pričakujejo veliko zanimanja
Irski pisatelj Samuel Beckett je napisal rokopis tega romana med avgustom 1935 in junijem 1936, v 60. letih prejšnjega stoletja pa je ta prišel v roke zasebnega zbiralca. Pri Sotheby's pravijo, da je to najpomembnejši Beckettov rokopis, ki je bil kdaj ponujen na trgu. Avkcijska hiša je postavila izklicno ceno v višini 1,2 milijona funtov in pričakuje veliko zanimanje tako zasebnih zbiralcev kot znanstvenih ustanov, saj se rokopis bistveno razlikuje od objavljene verzije romana (Murphy je prvič izšel leta 1938).
»To je zelo posebna stvar,« je za časopis The Guardian izjavil specialist za rokopise dr. Gabriel Heaton. »Ta rokopis je gradivo, kakršno se na trgu zelo redko pojavi. Vrh tega je posebno vznemirljivo, ker ga literarni učenjaki še ne poznajo.« Po Heatonovem mnenju je ta Beckettov rokopis tudi »izvrstno pričevanje o razvijanju pisateljevih zamisli in sploh o samem procesu pisanja, ki se je zateklo k čečkarijam na robu strani, kadar je zastalo. Murphy je bil Beckettovo prvo veliko delo, v rokopisu pa lahko vidimo, kako se porajajo njegove značilne teme: osamelost, čudovita mešanica filozofije in humorja, beda in monotonija vsakdanjega življenja.«
Skice in čečkarije
Med pisanjem romana Murphy je moral Beckett tudi veliko misliti na Jamesa Joycea, meni Heaton, saj njegov rokopis sicer ne bi bil tako posejan z njegovimi portretnimi skicami. »Z Joyceom si je bil zelo blizu in se je močno boril z njegovim literarnim vplivom. Ta knjiga je še veliko bolj joyceovska kot vse drugo, kar je Beckett napisal pozneje.« Sicer pa je Beckett to sam priznal v pismu nekemu prijatelju: »Presegel bom JJ-ja ali pa umrl. Yessir.«
Roman Murphy se dogaja v Dublinu in Londonu ter pripoveduje o istoimenskem junaku, ki bi se rad umaknil iz realnosti in našel mir v »majhnem svetu« duha. Njegova ljubica, prostitutka Celia, ga nagovarja, naj si najde kakšno delo – in ga res, v umobolnici, potem pa se sam poškoduje. »To je Beckettova najčistejša komedija,« je zapisal sloviti kritik Harold Bloom.
V rokopisu se lepo vidi, s katerimi deli romana se je Beckett najbolj namučil: z začetkom, z Murphyjevim horoskopom, s penzionom na Brewery Road in Murphyjevim samopoškodovanjem. Murphy je bil objavljen veliko pred Beckettovim najbolj znanim delom, dramo Čakajoč Godota (1953), vendar šele po silnih težavah, saj je roman zavrnilo kar 40 založnikov. Eden izmed njih, Houghton Mifflin, je zahteval, naj Beckett roman skrajša, pisatelj pa mu je predlagal: »Izločite vsako petstoto besedo in objavite pesem v prozi v Paris Daily Mailu.«
Rokopis Murphyja bo do 10. junija razstavljen v prostorih Sotheby's v New Yorku in potem od 10. do 17. junija v Londonu. zv
