Novo mesto. V Sloveniji samooskrba z zelenjavo iz leta v leto pada. Najvišja v zadnjih 15 letih je bila leta 1999, ko je dosegla skoraj 50 odstotkov, najnižja pa leta 2010 s komaj 30 odstotki in lansko leto, ko je znašala 34 odstotkov. Sami pridelamo le desetino tržne zelenjave, 30 do 40 odstotkov je pridelamo na domačih vrtičkih in njivah, kar dobro polovico zelenjave, ki je porabimo, pa še vedno uvozimo. Leta 2000 je Slovenec pojedel 80 kilogramov zelenjave, leta 2011 že 97 kilogramov.
Zadruga pridela polovico vse slovenske tržne zelenjave
Čeprav se je povpraševanje po slovenski zelenjavi pri potrošnikih in veletrgovcih v zadnjih dveh letih močno povečalo, bi porast lastne pridelave povzročil pri tako velikanskem uvozu zgolj neznatno nihanje, pravi direktor trženja v Kmetijski zadrugi (KZ) Krka Klemen Kirn. KZ Krka je največji dobavitelj slovenske zelenjave. Pridelovalci, združeni v KZ Krka, so lani pridelali 3400 ton sveže zelenjave, kar je polovica vse slovenske tržne zelenjave. Po Kirnovih napovedih naj bi KZ Krka, kljub enomesečnemu zamiku sezone zaradi dolge zime, letos prodala 3900 ton zelenjave, v štirih do petih letih pa naj bi slovenskemu trgu ponudili že okoli sedem ton sveže zelenjave.
Pred štirimi leti je prek KZ Krka prodajalo svojo zelenjavo deset pridelovalcev, zdaj jih je že 35 do 40, dodaja Kristjan Bukovec, vodja sektorja kmetijstva pri KZ. Vsi imajo certifikat za integrirano pridelavo, kar pomeni, da gre za pridelavo na naravi prijazen način, z minimalnimi vplivi na okolje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev je omejena, gnojenje poteka na podlagi analiz tal in rastlin, pridelava pa je pod strokovnim nadzorom.
Kirn poudarja, da je velika prednost njihove zelenjave tudi kratka transportna pot od njive do trgovske police. »Naša zelenjava tako ni obdelana z raznimi pripravki za dozorevanje ali pa za podaljševanje svežine,« pravi. »Inšpekcijske službe pri nas izvajajo redno kontrolo. Vsi naši pridelki se vzorčijo, preden pridejo na police,« razloži Bukovec, pri tem pa opozarja na težavo pri vzorčenju uvožene zelenjave. »Tudi to redno pregledujejo inšpektorji, toda preden so izdelane analize, je ta zelenjava že prodana.«
Do leta 2020 60-odstotna samooskrba z zelenjavo
Povečanje samooskrbe je tudi eden od ciljev resolucije o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki so jo poimenovali Zagotovimo si hrano za jutri. Samooskrba z zelenjavo naj bi se do leta 2020 povečala na 60 odstotkov. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je te dni objavilo tudi predlog operativnega programa za izvedbo omenjene resolucije, ki jo je sicer državni zbor sprejel že leta 2011, pripombe pa sprejemajo do začetka julija.
V Sloveniji sicer še vedno prevladuje konvencionalna pridelava poljščin, vendar v zadnjih letih močno narašča prav integrirana pridelava, ki se je začela uvajati leta 1991. Tako je bilo po podatkih ministrstva v integrirano pridelavo poljščin leta 2004 vključenih 920 pridelovalcev, leta 2011 pa že 1760 pridelovalcev.
