Poslanci bodo že ta mesec po hitrem postopku spremenili 35. člen zakona o žičniških napravah za prevoz ljudi, a bodo s tem skromnim posegom precej okrnili administrativne ovire pri gradnji novih žičniških naprav. Glede na predlog bi v delu zakona, ki določa izkazovanje javnega interesa za začetek postopka razlastitve, po novem zadoščala koncesijska pogodba in ustrezen prostorski akt občine, ne bi pa bilo več treba vlagatelju skrbeti še za izdelavo lokacijskega načrta oziroma po novem občinskega podrobnega prostorskega načrta. Predlog je včeraj obravnaval pristojni odbor za infrastrukturo in prostor, z njim soglaša tudi vlada, pred odločanjem v državnem zboru pa mora svoje mnenje ponovno podati pristojno ministrstvo, zato je odbor predlog sicer podprl, a dokončno odločitev prepustil ministrstvu.

Zakon zdaj določa, da žičničar za gradnjo nove naprave najprej potrebuje državno koncesijo. Šele nato lahko zaprosi za gradbeno dovoljenje, a mora poprej imeti bodisi v lasti bodisi prek služnostnih pogodb tudi vsa zemljišča, potrebna za gradnjo. Če kdo od lastnikov nasprotuje gradnji in vlagatelju ne želi prodati zemljišča ali mu omogočiti služnosti, vlagatelj lahko sproži postopek razlastitve (oziroma uveljavitve služnosti) zaradi javnega interesa gradnje žičniške infrastrukture, a šele ob predhodni pridobitvi lokacijskega načrta. Tega v naši prostorski zakonodaji sicer sploh ne poznamo več, saj ga nadomešča občinski podrobni prostorski načrt. V vsakem primeru je postopek pridobivanja zapleten in dolgotrajen, vanj pa so vključeni načeloma tudi tisti, ki gradnji tako ali tako v osnovi nasprotujejo, kar zadevo samo še zakomplicira in časovno močno podaljša.

Povod za spremembo zakona smučišče 2864

»Po spremembi zakona bo za sprožitev postopka razlastitve dovolj že podeljena koncesija. Že pri pridobivanju koncesije mora vlagatelj namreč pridobiti ogromno soglasij in dovoljenj ter v celoti izkazati tudi javni interes za gradnjo. Nobenega smisla torej ni, da se takšno izkazovanje javnega interesa podvaja in podaljšuje postopke,« je razložil predlagatelj sprememb, poslanec Pozitivne Slovenije Brane Golubović. Niti predlagatelji pa ne zanikajo, da so povod za spremembo zakonodaje težave očeta in sina Boštjana ter Anžeta Čokla pri gradnji menda največjega slovenskega smučišča 2864 Bohinj. Večkrat smo že opozarjali na to, da je 50-milijonski projekt podprt s tujim znanjem in denarjem začasno zaustavljen zaradi nasprotovanj peščice lastnikov zemljišč, ki jih Čoklova nujno potrebujeta za gradnjo smučišča. »Za ta konkretni bohinjski primer sicer ne vem, ali bo spremenjeni zakon zares tudi rešil vse težave, je bil pa vsekakor povod, da smo se odločili za spremembo, saj sem projekt spremljal še v času, ko sem bil v državnem zboru strokovni sodelavec. Zavedam se, da bom poslušal očitke, da je sprememba zelo dobro zlobirana, morda si nakopljem celo protikorupcijsko komisijo, a zatrjujem, da nimam nobenih povezav z Boštjanom Čoklom, s katerim sva se zgolj slišala po telefonu, ko me je spraševal, ali bi mu nova zakonodaja lahko kaj pomagala. Prepričan sem, da bo sprememba pomagala tudi drugim žičničarjem, ki bi se morda znašli v podobni situaciji,« je razložil Golubović.

Tudi Anže Čokl, ki vodi projekt smučišča 2864, poudarja, da spremembe zakonodaje koristijo njim, a tudi drugim: »Nismo edini, ki imamo blokirane načrte za naložbe. Slednje marsikje – tudi v Bohinju – uživajo splošno podporo, a se med drugim zatakne zaradi neurejenih lastninskih razmerij, umrlih lastnikov, neurejenih prepisov. Ne gre za razlastitve, gre za omejevanje služnostne pravice, ki je lahko nepremostljiv problem. Naš namen je, da projekt izpeljemo s čim manj zapleti, a pri tem je treba spoštovati predpise, ki so marsikje nenaklonjeni izvedbi. Veseli smo, da projekt podpira tudi predsednik države Borut Pahor, ki smo ga danes seznanili z gospodarsko sliko Bohinja in pomenom našega smučišča za turizem, nove zaposlitve in podobno,« je dejal Čokl. Poudarja, da bo njihov projekt možno nadgrajevati in bodo najprej zgradili le osnovno podlago za naše novo največje smučišče.

Žičničarji spremembe podpirajo

Preostali žičničarji načeloma podpirajo vsakršno spremembo zakonodaje, ki krči administrativne ovire pri naložbah, po drugi strani pa nihče od slovenskih žičničarjev sploh nima denarja za nove naprave. »Zdi se mi prav, da predlagatelji ne skrivajo, da je sprememba zakonodaje pisana na kožo bohinjskemu projektu. Po drugi strani pa tovrstne spremembe pozdravljamo vsi. V preteklosti takih težav kot v Bohinju naši žičničarji niso imeli, se pa morajo stalno pogajati z lastniki o višini odškodnine zaradi služnosti,« je dejal Danilo Brecelj, sekretar Združenja slovenskih žičničarjev.

V Kranjski Gori so, na primer, že pridobili koncesijo za gradnjo nove sedežnice Vitranc 2, ker imajo urejene odnose z lastniki zemljišč, imajo za gradnjo tudi že gradbeno dovoljenje. »Do sedaj nismo imeli težav in nikoli ni bilo treba sprožiti postopka razlastitve, saj se nam je z lastniki, čeprav jih je 82, vedno uspelo dogovoriti,« je pojasnila Klavdija Gomboc z RTC Žičnice Kranjska Gora. Podobo je tudi na Krvavcu. »Imamo le dva lastnika zemljišč, eno pašno in eno agrarno skupnost, odnosi med nami in njimi pa so zgledni. Če prav razumem spremembo zakonodaje, se s predlagateljem strinjam. Dejansko je že s podelitvijo koncesije izkazan javni interes in zares lahko pride potem do težav pri lastnikih, če moraš ta interes dokazovati še enkrat, kar je povsem nepotrebno. Pozdravljam tako zakonodajo v upanju, da jo sicer ne bomo potrebovali, saj verjamem, da bomo morebitna nesoglasja z lastniki zemljišč rešili sami in razlastitev nikoli ne bo potrebna,« je dejal Uroš Zupan, pomočnik direktorja smučišča Krvavec. Tam imajo sicer prav tako že podeljeno koncesijo za gradnjo nove šestsedežnice Jezerca–Kržišče, so tudi že v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, a za gradnjo (še) nimajo denarja, pa tudi načrti o gradnji apartmajskega naselja na Jezercah so zdaj še potihnili.