Maribor. Preiskovalna sodnica je odobrila novo sodno preiskavo zoper bivšega župana Franca Kanglerja, nam je včeraj potrdilo okrožno tožilstvo v Mariboru. Preiskovala se bodo domnevna korupcijska dejanja v ozadju gradnje mariborske tržnice. »Zoper dve osebi je sodnica uvedla preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine in zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, v postopku pa sta tudi dve osebi zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine,« je sporočil višji državni tožilec Boris Marčič.
Umetnina za podkupnino
V osrčju te afere je umetniška slika Mersada Berbera, ki so jo kriminalisti zasegli maja 2011 med hišno preiskavo Kanglerjeve posesti v Zimici. Berberjevo sliko je kupilo zdaj že propadlo podjetje Konstruktor VGR, ki je gradilo tržnico, Kanglerju pa naj bi jo izročil Veselin Djurović, direktor podjetja Agroruše. V preiskavi sta še Mojmir Grmek, direktor javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, in Marjan Pinter, nekdanji direktor Konstruktorja VGR.
Preiskovalna sodnica pa ni soglašala z zahtevo za preiskavo zadev Ptičja hišica in Pravoslavna cerkev, v katerih je osumljenec Kangler, je včeraj poročalo Delo. Uvedbo preiskave je zatem zavrnil tudi zunajrazpravni senat mariborskega okrožnega sodišča. A kljub takšnemu razpletu osumljenci še nimajo pretiranih razlogov za veselje, pa tudi na okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru si zaradi odločitve sodišča še ne belijo glav.
Razlog tožilskega optimizma tiči v (nenavadnih) določilih zakona o kazenskem postopku. Naj pojasnimo na primeru dveh starejših predlogov za uvedbo preiskave zoper razvpitega politika iz Dupleka. V zadevi Dom pod gorco, v kateri so preiskovali sume nepravilnosti v postopku izgradnje novega doma starostnikov, je preiskovalna sodnica soglašala s preiskavo, zunajrazpravni senat pa jo je zavrnil. V tem primeru je zadeva pravnomočno končana. V zadevi Toplarna, kjer naj bi bila občina s preprodajo zemljišč oškodovana za več milijonov evrov, preiskovalna sodnica ni soglašala s preiskavo, zunajrazpravni senat pa je preiskavo zavrnil. V takšnem scenariju je moč zunajrazpravnega senata bistveno bolj omejena, saj se lahko tožilci pritožijo še na višje sodišče. Višji sodniki so predstavljeni sum, da so bila v zadevi Toplarna storjena kazniva dejanja, ocenili drugače in so preiskavo dopustili.
Zato ima tožilstvo tudi v zadevah Ptičja hišica in Pravoslavna cerkev možnost, da na višjem sodišču izniči stališče zunajrazpravnega senata, ki je doslej prikimal argumentom Kanglerjeve obrambe. Obenem obstaja verjetnost, da jim pravnomočno pade obtožba v zadevi Tržnica, če bo zunajrazpravni senat vztrajal pri svoji dosedanji praksi in zavrnil preiskavo. Obtožni predlog bi potem pravnomočno romal v arhiv, Kangler in omenjeni osumljenci pa bi imeli eno skrb manj.
Kamera v Kanglerjevi ptičji hišici
V zadevi Ptičja hišica so policisti ovadili Kanglerja in Ivana Hajnška, lastnika podjetja McLine in sedanjega direktorja Snage. Hajnšku naj bi Kangler omogočil pridobitev več občinskih naročil, med drugim vzpostavitev brezplačnega brezžičnega interneta, v zameno pa je bivši župan prejel od njega v dar drago spletno kamero, ki si jo je namestil v ptičjo hišico na svoji posesti v Zimici. V zadevi Pravoslavna cerkev je tožilstvo očitalo Kanglerju, da je pri Momirju Grmeku in vodji pravne službe v tem podjetju Ireni Železnik nezakonito posredoval pri prodaji zemljišča za potrebe izgradnje nove pravoslavne cerkve. Radivoj Vasić, predstavnik Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru, naj bi nato Kanglerju obljubil podporo pravoslavne skupnosti na lokalnih volitvah 2010.
