Rdeča nit 30. mednarodnega grafičnega bienala bo premislek narave grafičnih procesov z željo prikazati, kako se umetniki našega časa odzivajo na sodobne komunikacijske procese in kako povezujejo grafiko z novimi mediji in tehnologijami. Jubilejna edicija bienala se bo obenem ozrla v zgodovino in izpostavila prednosti, ki jih ima ta prireditev ob sicer vse številnejših bienalnih pregledih sodobne umetnosti. Posebnost ljubljanskega bienala je tudi ta, da se že skoraj šest desetletij posveča grafiki in sodi med najstarejše tovrstne prireditve v svetu.
Postanek in vnovični začetek
Kuratorstvo osrednje razstave so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, ki je producent bienala, zaupali dr. Deborah Cullen, ki je med drugim vodja Galerije Miriam and Ira D. Wallach na newyorški univerzi Columbia. Kot je dejala na predstavitvi, ji je ta vloga v čast, saj je dolga leta spremljala ljubljanski grafični bienale. Na osrednji razstavi z naslovom Prekinitev (Interruption) bo Cullenova postavila na ogled 50 del, ki jih je ustvarilo 42 umetnikov iz desetih držav jugovzhodne Evrope. Te je kuratorka izbrala na podlagi javnega razpisa, na katerega se je prijavilo kar 300 umetnikov.
Razstava, ki bo na ogled v MGLC, na Jakopičevem sprehajališču in v Moderni galeriji, bo predstavila nekatere vidike razvoja grafike v sodobnem času. Osredotočena bo na projekte, ki imajo svež in sodoben pristop do tradicionalnih metod, razvijajo uveljavljene postopke z novimi načini uporabe ali uporabljajo nove tehnologije tiska.
Eden izmed temeljev njene postavitve bo tudi tiskana knjiga z naslovom Agrippa, v katero sta slikar Dennis Ashbaugh in pisatelj William Ford Gibson pred dvema desetletjema vložila pesem na mali disketi. Knjigo in disketo pa je bilo moč videti le enkrat: slednja se je potem zašifrirala, črke iz knjige pa so po določenem času preprosto zbledele. Kot je dejala kuratorka, je bila ta enkratna knjiga leta 1992, torej prav v času razširjanja svetovnega spleta, v ZDA razumljena kot »kontroverzna«. Naslovila je še danes aktualna vprašanja novih tehnologij, minljivosti spomina in medijev, s katerimi jih ohranjamo.
Poleg omenjenega ameriškega tandema je kuratorka med sodelujočimi umetniki izpostavila še Thomasa Kilpperja, Mario Eleno Gonzales, Rikrita Travanijo, Luisa Camnitzerja, Marjetico Potrč, Tammama Azzama in Xuja Binga.
Vpogled v zgodovino bienala
Mednarodni grafični bienale bo ponudil še vrsto spremljevalnih razstav in projektov. Med njimi bo tudi razstava Grafični bienale: Z vami od leta 1955 kustosinje dr. Petje Grafenauer, ki bo pokukala v zgodovino bienala in nakazala povezave grafičnega bienala z uradno kulturno politiko ter učinke političnega gibanja neuvrščenih na področju kulture in umetnosti v nekdanji Jugoslaviji. Hkrati bo razstava s pomočjo pisem, fotografij in drugih arhivskih posnetkov osvetlila umeščenost grafičnega medija in bienala v vsakdanje življenje »socialističnega meščana«.
Predstavili bodo tudi projekt Lenarjenje, disciplina in kazen, ki bo v sodelovanju z Bienalom gibljivih podob Contour Mechelen, Mednarodnim bienalom sodobne umetnosti Göteborgu in Bienalom sodobne umetnosti Liverpool obravnaval teme, kot so disciplina in užitek, uspeh in polom, krivda in kazen.
Kot veleva tradicija, bodo v sklopu bienala postavili tudi razstavi preteklih nagrajencev, gvatemalske performerke Regine Jose Galindo, ki je pred dvema letoma prejela glavno nagrado, in Miklosa Erdelyja, eno od ključnih figur neoavantgardne in konceptualne umetnosti na Madžarskem, ki je prejel nagrado za življenjsko delo.
