Oglaševati? Kje? Koliko? Bo kaj rezultatov od tega? Saj si ne morem privoščiti, da nekdo naredi raziskavo. Si lahko privoščim agencijo, ki bo to počela? A se hecate?!

Naj spustim ceno, ko vsi tako pritiskajo? Stojim trdno v svojem prepričanju, da pod ceno ne grem – da držim kvaliteto. Nekateri konkurenti imajo dumpinške cene in polno gostilno zadovoljnih strank. Na zunaj so uspešni, a kakšna je realnost? Ali lahko delajo tako na dolgi rok? Težko je biti pameten v teh časih. Kriza je odnesla mnoge, za katere si nikdar ne bi mislil. Tistim, ki smo ostali, se je včasih težko odločiti. Kot da ni več pravil. Le pogled na polno restavracijo nasmejanih gostov daje energijo še za dneve naprej.

Naj ostanem ali naj grem domov? V restavraciji so pomembni gostje, ki zahtevajo mojo prisotnost. Čeprav ne na glas, se ve, zakaj so prišli. Res je, rad prisedem in slišim kakšno o svetu tam zunaj. A doma so mali pomembneži, ki tudi zahtevajo mojo prisotnost. Večkrat s pogledom kot na glas. Kdo je danes na vrsti? Kdo ima prednost? Kaj je prav?

Moja žena pravi, da je težko vzgajati otroke, ker težko zagotovo veš, ali delaš prav. V poplavi nasprotujočih si informacij o tem, kaj je prav in kaj ni, na koncu – pa naj je prav ali narobe – delava točno tako, kot so to počeli najini starši. A oni niso imeli podjetja, zato se podjetništva nisva imela kje naučiti. Računava na staro dobro kmečko pamet. Čeprav so prepričanja in načela vsak dan na preizkušnji, ostajava zvesta sebi. In čeprav sva vse bolj prepričana, da delava prav, v bistvu letiva na slepo, poslušava svoj notranji glas in pričakujeva najboljše.