Brestanica. Po pol drugo leto trajajoči temeljiti obnovi gradu Rajhenburg nad Brestanico, ki so jo končali konec lanskega leta, se vanj počasi vračata tudi obe stalni muzejski zbirki, ki sta v minulih letih privabljali pozornost obiskovalcev.
Prvo, o življenju in delu menihov trapistov, so v prenovljeni obliki predstavili pred dvema mesecema, drugo, namenjeno spominu na slovenske izgnance iz druge svetovne vojne, pa nameravajo odpreti oktobra prihodnje leto.
Besedo bodo imeli tudi izgnanci
»Do danes smo zbrali in pregledali že veliko gradiva, jeseni bomo na gradu začeli zbirati tudi pričevanja tistih izgnancev, ki nam jih v dosedanjem delu še ni uspelo zajeti. Na razstavi bomo izgnanstvo in izgnance prikazali kar se da podrobno in na široko, saj bomo zajeli čas od začetka druge svetovne vojne do danes, kar pomeni, da se bomo dotaknili tudi njihovega vključevanja v družbo po vrnitvi v domovino. Podrobneje se bomo dotaknili tudi storilcev izgona,« nam je povedala Monika Kokalj Kočevar iz ljubljanskega Muzeja novejše zgodovine, ki razstavo pripravlja skupaj s kustodinjo brestaniške enote Ireno Fürst.
Obe zatrjujeta, da bosta pri svojem delu zelo dovzetni tudi za predloge in pobude samih izgnancev. Ti so se sprva zbali, da bodo po obnovi gradu ostali brez muzeja (avtor prejšnje razstave je bil leta 1968 ugledni zgodovinar Tone Ferenc), danes pa razmišljajo, da bi na Rajhenburgu sčasoma zrasel kar evropski muzej izgnanstva.
Evropa o medvojni usodi Slovencev malo ve
»Na to idejo smo prišli, ko smo med predstavljanjem dokumentov o naši usodi na Avstrijskem Koroškem, v Pragi in Banski Bistrici na Slovaškem ter z obiski nekaterih drugih evropskih mest spoznali, da v Evropi o tem, da so nacisti poleg Judov, Romov, Sintov in Poljakov genocid izvajali tudi nad Slovenci, ničesar ne vedo. O tem smo se prepričali tudi ob ogledu njihovih učbenikov,« nam je zaupala predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 Ivica Žnidaršič. »Zaradi tega Evropa potrebuje takšen muzej in zakaj ne bi bil na gradu Rajhenburg, prek katerega je bilo v tujino izgnanih 63.000 Slovencev,« je odločena Žnidaršičeva. Slovenski izgnanci sicer veljajo za dolgo časa zamolčano kategorijo žrtev vojnega nasilja, saj jim je ta status uspelo pridobiti šele leta 1995.
Del izgnancev se zavzema, da bi vsaj skromnejšo obliko razstave postavili že do 7. junija prihodnje leto, ko bodo od dnevu izgnancev na gradu znova priredili množično srečanje, vendar po besedah Kokalj-Kočevarjeve tehnično tega ne bo mogoče urediti, saj bo ista ekipa muzealcev v tem času pripravljala razstavo ob 100. obletnici izbruha prve svetovne vojne. es
