»Na trgu je zmeda. Ljudje sploh ne vedo več, kaj pijejo, prodaja pa posledično vseskozi pada. Z več kot 30 fantazijskimi imeni in uradnim sauvignonasse oziroma zelenim sauvignonom je nekdanji tokaj praktično izgubljen. Nekaj smo morali ukreniti, saj gre konec koncev za reševanje vinske sorte, ki je za rebulo tista, s katero se Brda najbolj identificirajo,« je ob tretjem preimenovanju nekdanjega tokaja v zadnjih desetih letih povedal direktor Konzorcija Brda Aleš Kristančič.
Na steklenicah ime že prihodnje leto
Po njegovih besedah je bilo ime sauvignonasse pred osmimi leti prevzeto zgolj kot izhod v sili, zdaj pa je napočil čas, da se to zgodovinsko pomembno vinsko sorto trajno reši pred pozabo. »S pomočjo širše javnosti smo se odločili za ime jakot, ki si ga je že pred desetimi leti spomnil zamejski vinar Stanko Radikon. Tokaj bo praktično spet tokaj, le z desne proti levi je treba brati črke,« je pojasnil direktor Konzorcija Brda, ki združuje vse pomembnejše briške vinarje in vinsko klet na Dobrovem. Kristančič upa tudi na izdatno pomoč države: »Glede na to, da se nam ogromna škoda dela že vse od leta 2004, pričakujemo še kaj več kot le administrativno pomoč. Tudi pri promociji samega imena.«
Briškim vinarjem se je namreč ob vstopu Slovenije v EU krepko kolcnilo, saj so se morali zaradi »splošnega družbenega napredka« čez noč odreči furlanskemu tokaju, ki so ga pod tem ali skrajšanim imenom tokaj pridelovali in prodajali več stoletij. Madžari so namreč zaščitili geografsko poreklo vina, ki izhaja iz njihove pokrajine Tokaji. Čeprav sorta furlanski tokaj nima nikakršne zveze z vinom, ki ga pridelujejo na Madžarskem – pod to blagovno znamko gredo na trg povečini predikatna vina iz sorte furmint oziroma šipon – je bila ob upoštevanju evropskega pravnega reda bitka v trenutku izgubljena.
Samo ime ne bo rešilo vina
V Goriških brdih je z vinom nesrečnega imena, kot mu tudi pravijo, zasajenih okoli 200 hektarjev oziroma 11 odstotkov vinogradniških površin. Samo v Vinski kleti Goriška Brda ga na leto pridelajo do milijon litrov.
Da so se slovenski vinarji odločili za jakot, je zadovoljen tudi »avtor« imena, legendarni vinar Stanko Radikon iz Oslavja. »Če bodo ime vsi uporabljali, bo identifikacija kmalu tudi na svetovnem trgu, kjer za zdaj še ne vedo, ali gre za vinsko zvrst ali res za tokaj. Zavedati pa se moramo, da samo ime ne bo rešilo vina. To je le prvi korak, kajti če vino ni kvalitetno, še tako dobro ime ne pomaga,« je sklenil Radikon.