Rokometaš s polnim imenom Sergej Aleksejevič Rutenka, ki se je rodil 29. avgusta 1981, je profesionalno kariero začel leta 1998 v klubu Arkatron v rojstnem mestu Minsk. Že po dveh letih je odšel v tujino, kjer je bil njegov prvi klub Gorenje iz Velenja, eden izmed soigralcev pa tudi zdajšnji trener Branko Tamše. Toda v Šaleški dolini je Rutenka (na začetku kariere je bil krožni napadalec, kasneje pa levi zunanji igralec) ostal le eno sezono, naslednje štiri pa je preživel kot član Celja Pivovarne Laško. Že na prvi tekmi v slovenski ligi v celjskem dresu je bil v središču pozornosti: zaigral je proti Sevnici, a ker pred tem ni odslužil kazni dveh tekem prepovedi igranja še iz Gorenja, je komisar lige pivovarjem naknadno odvzel eno točko. S Celjani je leta 2004 osvojil tudi naslov klubskega prvaka Evrope, kar je bila njegova prva tovrstna lovorika, leto prej pa je življenjski spremljevalki Aljoni obljubil večno zvestobo.
»Rutenka za župana« se je glasila kratka vsebina SMS-sporočila, ki ga je celjski župan Bojan Šrot dobil takoj po povratni finalni tekmi evropske lige prvakov proti Flensburgu v Nemčiji, ki so jo Celjani sicer izgubili z 28:30, a so zaradi zmage pred domačimi gledalci s 34:28 postali evropski prvaki. Rutenka (v sezoni 2003/04 je bil s 106 zadetki tudi prvi strelec lige prvakov, nato je bil še enkrat najboljši strelec v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju) je v dvorani Campus v Flensburgu – v tistih dneh je tam potekal erotični sejem, eden največjih v Nemčiji – dosegel 11 zadetkov (na prvi tekmi v Celju kar 13). Po bližnjem srečanju z Larsom Christiansenom je ostal z razbito in krvavo arkado, zato je do konca tekme igral z obližem, župan Šrot pa se zaradi Sergejevih nepolitičnih ambicij seveda ni ustrašil za svoj stolček.
Slovenijo je leta 2005 zamenjal za Španijo, saj je okrepil klub Ciudad Real (zdaj Atletico Madrid). Zanj je slovenski klub dobil okoli 200.000 evrov odškodnine, s Ciudadom Realom pa je v štirih sezonah kar trikrat postal prvak Evrope. Toda leta 2009 je prišlo do neverjetnega preobrata, kajti »Serdžo« je prestopil v vrste najhujšega tekmeca Barcelone. To ne bi bilo nič čudnega, če ne bi imel Rutenka pogodbe s Ciudadom Realom do leta 2014. Barcelona je zanj plačala za rokomet neverjetnih milijon evrov odškodnine, igralec pa naj bi za štiriletno zvestobo katalonskemu velikanu dobil 1,2 milijona evrov. »Uspel mi je dogovor življenja. Nisem pričakoval, da bi kdor koli v teh težkih časih ponudil tako veliko denarja – meni ali klubu,« je priznal Sergej Rutenka, Ciudadov predsednik Domingo Diaz (za španski klub sta takrat igrala tudi Uroš Zorman in Aleš Pajovič) pa je tako Barceloni že drugič zapored izpulil milijon evrov, saj so pred tem Katalonci enak znesek plačali tudi za Francoza Jeroma Fernandeza. In Rutenka (tudi njegov mlajši brat Denis, ki je trenutno član Dinama iz Minska, je nekoč igral v Sloveniji) se je z Barcelono pred dvema letoma prvič povzpel na evropski vrh.
Sinoči je imel v Kölnu priložnost, da šestič stopi na rokometni Mont Blanc, a mu je to preprečil Hamburg. »V Nemčijo smo prišli po še en evropski naslov, a smo na žalost ostali praznih rok. Kar se mene tiče, sem želel stopiti na vrh Evrope, ne le zaradi rekordov, ampak zato, ker želim na vsaki tekmi zmagati, biti najboljši. Nikomur in nikoli ne priznam, da je kdo boljši, dokler tega ne pokaže in dokaže na igrišču,« svojo zmagovalno mentaliteto ter lakoto po zmagah in zadetkih opisuje Rutenka, ki je bil v sobotnem polfinalu proti Kielcam (28:23) z osmimi goli prvi strelec tekme. Tudi v finalu jih je dosegel osem, a je bilo premalo za lovoriko, za tolažbo pa mu ostaja naziv drugega strelca lige prvakov v tej sezoni (95 zadetkov, prvi Hamburgov Danec Hans Lindberg s 101 golom). A skupaj z vratarjem Javierjem Hombradosom ostajata edina, ki sta bila petkrat evropska prvaka s tremi različnimi klubi: Sergej s Celjem (enkrat), Ciudadom Realom (3) in Barcelono (1), Španec pa s Teko (1), Portlandom (1) in Ciudadom (3).
A Sergej (med njegovimi hobiji sta igranje bovlinga in gledanje filmov) je za neverjetne preobrate poskrbel tudi na reprezentančni ravni. Po igranju za matično Belorusijo do leta 2001 je dve leti pozneje dobil slovensko državljanstvo in za novo domovino zaigral že na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004. Sledil je preobrat številka dve: leta 2008 je dobil špansko državljanstvo (predvsem zaradi klubskih interesov Ciudada Reala, ki je tako zmanjševal število tujcev v ekipi), sočasno se je moral odreči slovenskemu, toda za Španijo ni nikoli zaigral. Po triletnem reprezentančnem premoru po igranju za Slovenijo (zanjo je na zadnjem velikem tekmovanju igral na SP 2007 v Nemčiji, pred tem pa še na SP 2005 v Tuniziji in EP 2006 v Švici, kjer je bil prvi strelec tekmovanja) je leta 2010 znova oblekel dres Belorusije.
»Imel sem srečo, da se kot reprezentant Slovenije nisem nikoli pomeril z Belorusijo. Tega si nisem nikoli želel, a zdaj, ko spet igram za Beloruse, so se stvari na žalost spremenile. Ni mi lahko igrati proti Sloveniji, ampak moram, saj sem profesionalec,« pravi 199 centimetrov visoki in 109 kilogramov težki Rutenka, ki je novembra lani v Minsku v kvalifikacijah za EP 2014 na Danskem prvič zaigral proti Sloveniji: končalo se je z 32:32, Sergej je dosegel deset zadetkov, njegov brat Denis pa sedem. Januarja letos je na svetovnem prvenstvu v Španiji Slovenija v skupinskem delu v Zaragozi zmagala s 27:26 (Sergej devet zadetkov), čez dva tedna pa bo v Stožicah igral odločilni dvoboj proti Sloveniji za napredovanje na EP 2014.