Cerknica, Ljubljana. Občina Cerknica in še 107 lastnikov agrarne skupnosti Dolenja vas pri Cerknici, med katerimi je tudi Župnija Cerknica, želi od Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki je v denacionalizacijskem postopku zavezana za plačilo odškodnine, iztožiti 3,2 milijona evrov odškodnine za podržavljeno premoženje, ki ne more biti vrnjeno v naravi.
»Zavedamo se, da znesek ni majhen, vendar gre za 24 hektarjev zemljišč, ki so danes na dobrih in atraktivnih lokacijah in tudi že pozidana. Med drugim je na njih poslovno-industrijska cona. Za vsa so bile opravljene cenitve, ki so bile tudi dodatno pregledane,« nam je povedal Franc Šparemblek, predsednik gospodarskega odbora agrarne skupnosti. Prejšnji teden je ponovno potekala obravnava na ljubljanskem okrožnem sodišču, Šparemblek pa ocenjuje, da bitka ne bo lahka.
Odškodnine so kompromis
Na Sodu, kjer konkretnega primera sicer ne morejo komentirati, so jasni: »Pogosto se zahtevki oblikujejo po tržnih cenah, kar pa ni pravilno, saj gre za denacionalizacijo premoženja. Tudi lastnikom, ki so bili člani nekdanjih agrarnih skupnosti, katerim je bilo premoženje podržavljeno, pripada odškodnina po predpisih o denacionalizaciji in ne tržna odškodnina.« Kot še pojasnjujejo, zakonodajalec namreč zahtevkov za denacionalizacijo ni oblikoval kot odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava, pač pa je določil pravice upravičencev glede na dejanske okoliščine in pravna stanja v državi po uveljavitvi tržnega gospodarstva in demokratičnega političnega sistema. Vrednosti so torej »kompromis med željami in dejansko zmožnostjo države«, pravijo na Sodu.
Pričakujejo še nove zahtevke
Pri zahtevkih članov bivših agrarnih skupnosti gre zaradi večjega števila upravičencev ter obsežnosti dokumentacije in preverjanja potrebnih dejstev za zapletene in zahtevne postopke. Doslej je bilo pravnomočno zaključenih nekaj deset zadev, trenutno je aktualnih 27 zahtevkov za vrnitev premoženja članom nekdanjih (in ponovno vzpostavljenih istovetnih) agrarnih skupnosti, pričakujejo pa še nove zahtevke.
Čeprav je po podatkih ministrstva za pravosodje proces denacionalizacije v fazi zaključevanja, na Sodu namreč ocenjujejo, da bodo primeri denacionalizacije premoženja agrarnih skupnosti za določitev odškodnine potekali še v bodoče. Prva faza, ki poteka pred upravnimi organi in sodišči, je namreč le vračanje v naravi. Zahtevki ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti tako niso zajeti v statistiko ministrstva za pravosodje, po kateri je bilo ob koncu lanskega leta pri upravnih organih pravnomočno zaključenih 99 odstotkov, pri okrajnih sodiščih pa 98 odstotkov denacionalizacijskih zadev.
Zahtevki za določitev odškodnine morajo biti sicer vloženi na sodišče v roku pet let od pravnomočnosti vrnitve v naravi in ugotovitve, da določenega premoženja ni mogoče vrniti v naravi.
