Maribor. Na prvi pogled je bila odločitev ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da odobri črpanje 2,791.220 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, odlična novica za obubožani Maribor. Po boljšem premisleku pa je ponudba izzvenela kot slaba šala.
Smotrna odločitev ali dokaz nesposobnosti
Mesto, ki je v globoki krizi in ima uradni status nerazvite regije, je namreč pridobilo evropski denar za gradbeni projekt, ki je v sedanjih socialno-gospodarskih razmerah vse prej kot prioriteten. Še zlasti zato, ker bi morala občina za gradnjo nove brvi čez Dravo prispevati več kot 1,1 milijona evrov, ki jih nima.
»S projektom brvi ne bomo obremenili proračuna,« je zato po tehtnem premisleku sklenil župan Andrej Fištravec, poroča Delo. Evropski denar se bo vrnil v kvoto regije, občine pa bodo lahko zanj kandidirale na enem izmed bodočih razpisov.
»Odločitev o ustavitvi projekta gradnje brvi čez Dravo je v sedanjih razmerah, v katerih je mesto, razumljiva,« nam je v imenu Mariborskega interesnega združenja arhitektov (Mi.Za) za Dnevnik ocenil arhitekt Andrej Žižek. »V prihodnosti se bomo morali soočiti z ustavitvijo mnogih velikih projektov, ki so nastajali in bili načrtovani v času konjunkture in posojilnega mehurčka.«
»Dejstvo, da občina odstopa od realizacije tega projekta, je samo še en dokaz nesposobnosti tistih, ki so si ga zamislili, pa tudi teh, ki ga niso pripravljeni izvesti,« pa je za Delo dejal mariborski arhitekt Bogdan Reichenberg. »Novi most bi predstavljal sodobni odgovor na nekdaj vitalno prometno smer. Omogočil bi povezavo obeh dravskih mestnih obal in bi vsekakor imel velik vpliv na prenovo skoraj že pozabljenega in propadlega Taborskega nabrežja.«
Mesto mora pripraviti alternativne projekte
V Mi.Za podpirajo odločitev občine pod pogojem, da ta ne pozabi na svojo odgovornost in da v najkrajšem času pripravi ter najširši javnosti predstavi alternativne rešitve ter projekte za izboljšanje bivanja in dela v Mariboru.
»Potrebujemo projekte, ki z minimalnimi finančnimi sredstvi naredijo veliko. Potrebujemo projekte, ki bodo ustrezno uredili javne površine in ne bodo ustvarjali prizorišč za slavljenje politike in vladajočih klik, kot je to bila praksa v preteklem letu Evropske prestolnice kulture. Če moramo v tem trenutku kaj graditi, so to medčloveški mostovi, nikakor pa ne mostovi v oblakih,« je prepričan Žižek.
Idejna rešitev madridskega biroja Burgos & Garrido je dobila prvo nagrado na arhitekturnem natečaju EPK Drava 2012, ki ga je Mestna občina Maribor izpeljala leta 2009. Na natečaju so tedaj iskali tudi najboljše arhitekturne zamisli za gradnjo nove Umetnostne galerije Maribor (UGM) in za prenovo dravskega obrežja. Vsi ti projekti naj bi bili dokončani v letu evropske prestolnice kulture, kar pa se ni zgodilo, čeprav je za novo UGM država, kot je znano, bila pripravljena dati 10 milijonov evrov.
Vendar je ta denar decembra lani preusmerila v gradnjo vojaškega muzeja v Pivki. Mariborska občina pod vodstvom Franca Kanglerja je namreč projekt galerije povsem zavozila, ko je črtala novogradnjo na Lentu in jo umestila v razvpito Mariborsko kulturno središče Maks. V kakšni fazi je projekt obnove nabrežja Drave, s katerim naj bi prostor ob reki preobrazili v z lesom tlakovano promenado na vodi, ni znano.