Ja, spomini morajo ostati lepi. Zato je Janez tudi prišel v studio. Čisto ugibanje je, ali bi bil tam tudi v primeru, če bi še vedno vodil vlado. Ne ugibamo pa preveč s tezo oziroma odgovorom na začetno Tanjino vprašanje »ali se roška lahko ponovi«, da se to lahko zgodi že ta ponedeljek. Ne na vojaškem, temveč normalnem ljubljanskem sodišču. Sodišče bo moralo razsoditi v primeru Patria.

Razsodi lahko le na en način. Da je vse skupaj kleveta. Brezvreden konstrukt brez najmanjše legitimnosti sodišča. Teren je dobro pripravljen. Primer Hilde Tovšak lahko služi kot kronski dokaz, da odgovorne institucije nimajo niti prave orientacije in še manj avtoritete. Kar je lepo demonstrirala Rosvita Pesek, ko je v studiu nedolžno spraševala predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo. Operetni začetek je imel le en namen. Da v tragičnem finalu za ušesa pocuka sogovornika in ga spomni na dogodek izpred enaintridesetih let, ki naj bi zamazal ime in dostojanstvo gospoda Masleše, takrat v vlogi preiskovalnega sodnika. Dokaz je pismo. Obtožba avtorja pisanja je dovolj, da se v elitnem terminu nacionalke pod vprašaj postavlja moralna integriteta predsednika vrhovnega sodišča. Saj ni pomembno, kaj je res, še manj, ali je profesionalno verjeti pisanju vpletenega, niti protest obtoženega Masleše, da je to nedostojen način spraševanja, pomembno je, da se ustvari dvom. Da smo vsi prepričani, kako tam nekaj smrdi. Da je sodna veja oblasti popackana s preteklostjo in najverjetneje vzgojena na murgeljskih večernih seansah. Ali pa celo v kakšni kumrovški partijski šoli.

Torej, v ponedeljek se bo pred televizijskimi kamerami in reflektorji medijev odvila zadnja epizoda nadaljevanke Resnica o Patrii. Že v petek pa se je odvrtela zadnja oddaja Na zdravje. Simptom in sindrom te dežele. Prisiljena dobra volja, s humorjem se ukvarjajo ljudje brez humorja, televizijo delajo ljudje, ki o njej nimajo pojma in osebne zamere postavljajo v prvi plan. Predvsem pa zamerljivost in fovšija. Jasna Kuljaj je iz oddaje že pred časom odletela zato, ker je dvignila glas. Glas, ki je bil kritičen. Glas, ki je opozarjal na krivičen odnos do avtorjev in ustvarjalcev. Glas, ki je razjedal domačijskost in aroganco namišljenih zvezdnikov.

Ta teden jih je mnogo odletelo tudi s konkurenčne TV-hiše Pro plus. Paradoksalno je morala najmočnejša komercialka začeti z varčevanjem v lastnih vrstah. Z ekranov bodo izginili mnogi, ki so predano razkrinkavali vse, ki so trošili preveč in niso razumeli varčevalnih ukrepov. Odšli bodo tisti, ki so zagovarjali teorijo slabih novic. Bolj kot so novice dramatične, bolje nam gre. Prostora za dobre novice pač ni. Če še pride relativno dobra novica iz Bruslja na primer, se voditelj na začetku oddaje Svet na Kanalu A ne more načuditi. Odkrito prizna, da so pričakovali veliko bolj črne in katastrofične napotke iz centra, ki nam kroji prihodnost. Edino Janez je v tem videl resnico izkazico. Pohvalo za delo njegove vlade…