Krvavi dogodki v Trbovljah.

8 oseb mrtvih, 15 ranjenih. – Justifikacija zvezanega rudarja.

Trbovlje, 1. junija (ob 10. uri zvečer). Danes dopoldne ob ¾10 je korakalo do 800 Orjunašev iz kolodvora proti Trbovljam, kjer se je imel vršiti razvitje prapora. Ko je sprevod prišel na »Vode« pred hišo Povše, so bili Orjunaši, ki so mirno korakali, napadeni, in sicer je bila vržena ali iz strehe ali iz okna bomba, ki so jo vrgli komunisti. Obenem so padli tudi streli. Razvil se je pravi boj, v katerem je padlo z obeh strani do 50 strelov. Ranjenih je bilo okoli 20, mrtvih pa ob 15. uri 15 minut 2 Orjunaša in 2 civilista. (...) Zvečer je bilo naštetih vsega skupaj 24 ranjenih in 7 mrtvih. Tekom noči pa bosta najbrže umrla še dva. Ob 5. uri popoldne se je odpeljala Orjuna v Ljubljano, ob ½8. uri pa na Zagreb in Maribor. Popoldne je bil ustreljen od petih talcev, ki jih je Orjuna vzela, neki Fakin iz Zagorja, in sicer pri občinskem kamnolomu. Ob ¾ na 1 pa je bil javljen požar Rudarskega doma, ki je last komunistov in je vse pogorelo, kar je lesenega. Delavci so izjavili, da je prišlo sedem Orjunašev, ki so polili tla s petrolejem. Ob ½9. uri je prišel v Trbovlje veliki župan, ki je izdal poklicnemu vojaštvu in orožništvu varnostne odredbe. Ob 6. uri je moralo biti v Trbovljah vse zaprto.

Trbovlje, 2. jun. (Izv.) Očividec poroča: Tragični dogodek se je zgodil pri kavarni Povše, oziroma kinu. Tam je bilo zbrano okoli 150 rudarjev, ki so čakali na sprevod Orjune. Sprevod je prišel okoli pol 11 po cesti, vojaška godba ni igrala, ljudje so se umaknili, da gre sprevod mimo. Ker je tam cesta zelo ozka, je nastala velika gnječa, zlasti ker je tam še plot in pelje le ena ozka steza k rudarskemu domu. Gnječa je narastla, ko je prišla mimo široka vrsta Orjunašev s prapori, tako da sta prišli obe strani medseboj v najtesnejši stik. Čuli so se zdajci vzkliki «Doli Orjuna!«, «Fej Orjuna!« itd., naslednji dogodki pa so se zvrstili s tako bliskovito naglico, da jih ni mogoče opisati v njihovem dejanskem razvoju. Videl sem pa, da se je en prapor Orjune nagnil, oziroma padal. Zdajci se je otvoril ogenj iz revolverjev, padli so Orjunaši in rudarji. (...) Vse je prišlo iznenada in ves boj ni trajal več kot 10 minut. Nastala je strahovita panika, ljudje so bežali, žene jokale in kričale. (...) Nato so se Orjunaši podali v Trbovlje in se vrnili okoli poldne. Za maščevanje je zažgala skupina Orjune Rudarski dom.

Ljubljana, 2. junija. (Izv.) Oblastni odbor Orjune za Slovenijo je izdal sledeče uradno poročilo: »V nedeljo, dne 1. junija, je bila napovedana slavnost razvitja prapora Orjune v Trbovljah. Člani Orjune so se pripeljali v Trbovlje z vlakom ob 6.30 in ob 9.15 dopoldne. S prvim vlakom je prispela samo četa-izvidnica, broječa 24 mož, glavna skupina udeležencev pa je prispela z naslednjim vlakom. (...) Sprevod je krenil okoli 10. ure proti trgu v najlepšem redu, med igranjem godbe in prepevanjem orjunaških koračnic. Po celi poti je ljudstvo oduševljeno pozdravljalo sprevod, vzklikalo državi, kralju in Orjuni ter obsipalo sprevod s cvetjem. Ko je povorka došla do Lok, se je opazila pred delavskim konzumom gruča kakih 150 ljudi. Ta gruča se je zadržala popolnoma mirno, dokler ni odšla mimo godba. Ko pa so se pokazali orjunaški prapori in reprenzentanca Orjune, vidna po znakih funkcij in odlikovanj, so se iz tolpe začuli kriki: »Doli Orjuna, pfuj Orjuna!« in podobno. Oblastni četnik brat Stanko Žnideršič je takoj ukazal četam: Mirno! V tem pa je že iz gruče same počilo nekoliko strelov in kakih 20 ljudi je planilo s krikom nad praporščake.

Oblastni čelnik Žnideršič je sam potekel napadalcem nasproti, toda v teku se je zgrudil smrtno zadet. V tem hipu je tudi padla iz hiše prva ročna granata, ki je ranila nekoliko Orjunašev. (...) Oblastni odbor Orjune za Slovenijo je po zaslišanju udeležencev sprevoda ugotovil sledeče: Naši člani niso niti najmanj slutili, da se pripravlja nanje napad iz dobro premišljene zasede. (...)

Trbovlje, 2. jun. (Izv.) Drugi očividec poroča: Že delj časa so se vršile priprave za razvitje prapora tukajšnje Orjune, ki je bilo določeno za včerajšnji dan. Za ta dan so se pripravljali tako Orjunaši kakor komunisti. Od ene in druge strani se je grozilo po časopisju. Komunisti so poslali na okrajno glavarstvo protest z zahtevo, naj prireditev prepove. Okrajno glavarstvo prireditve ni prepovedalo, pač pa je poslalo v Trbovlje 50 orožnikov.

Ob tričetrt na 9 zjutraj so se pripeljali v Trbovlje Orjunaši iz Ljubljane, Štajerske in Zagreba. (...) Ko je prišel sprevod do Rudarskega doma, je bilo tam zbranih nekaj rudarjev. Cesta je tam zelo ozka. Slišali so so klici: Dol Orjuna! Fej Orjuna itd. V tem trenutku je skočil na zastavonošo komunist Fritz iz Kamnika, ki je prišel v Trbovlje obiskat brata, nakar se je razvila kratka bitka in so padli streli iz revolverjev od strani Orjunašev. Rudarji so odgovorili s protistreli. Padla je tudi bomba, ki je bila vržena, kakor govorijo, iz Povšetove hiše. Rudar Zupan je padel takoj mrtev na tla, Fritz je umrl pozneje, padli so tudi Orjunaši: Šlajpah, Žnidaršič in Boltavzar. Zadnja dva sta umrla takoj v sosednji hiši, Šlajpah pa na kolodvoru. Ko je orožništvo oddalo strele v zrak, se je množica razkropila. Orjunaši so se nato podali v Trbovlje, kjer so vdirali v stanovanja in preiskovali ljudi s pozivom: »Ruke u vis!« po orožju.

Medtem se je na trgu vršilo razvitje prapora vpričo ranjenega Orjunaša, ki je ležal na nosilnici, in vpričo rudarja Fakina, ki so ga Orjunaši prijeli kot talca in zvezali. Ležal je zvezan dve uri na trgu. Ko je bilo razvitje prapora končano, so Orjunaši peljali zvezanega Fakina v gostilno Križanec, kjer so mu dali piti in jesti. Nato so ga peljali v občinski kamnolom za pošto in ga tam v osveto ustrelili z dvema streloma v čelo. (...)

Skupina Orjunašev se je medtem vrnila k Rudarskemu domu. Nanosili so po sobah suho smrečje, pojili s petrolejem in zažgali. Zgorela je vsa pisarna »neodvisne delavske organizacije«. Rudniške požarne hrambe, ki je prišla gasit, niso pustili do poslopja. Še-le na odločen protest nadzornika Losketa, ki je opozoril na to, da bi utegnile zgoreti druge rudarske hiše, so odnehali. (...)

Slovenec, posebna izdaja, 2. junija 1924