Dobrovo.V Goriških brdih bo letos letina češenj katastrofalna. Pridelali bodo skoraj tretjino manj češenj kot običajno. Glavni vzrok za to sta huda zima in deževna pomlad. Podobno se dogaja tudi v Vipavski dolini.
Število nasadov s češnjevimi drevesi se je v zadnjih desetih letih v Sloveniji precej povečalo. Po nepopolnih podatkih naj bi imeli več kot 120 hektarjev intenzivnih češnjevih nasadov, v katerih pridelajo več kot tisoč ton češenj. V Brdih in na Vipavskem bijejo plat zvona. »Nekatera drevesa so precej uničena. Upam, da bomo nekaj češenj le pobrali. Trudimo se, da bi jih bilo dovolj tudi za praznik češenj,« je zaskrbljen Aleksij Mavrič iz vasi Kojsko, ki ima 3,5 hektarja sadovnjakov s češnjevimi drevesi. Tako slabe letine ne pomni. Kljub temu ne misli vreči puške v koruzo, saj pravi, da upanje umre zadnje: »Naša kmetija je registrirana tudi za odkup briškega sadja. Spomladi smo ocenjevali, da bo izpad pridelka 50-odstoten. Zadnje deževje pa je stanje še poslabšalo.«
Na Mavričevi kmetiji pridelujejo osem vrst češenj. »Kljub neugodnim razmeram smo tik pred dokončanjem gradnje hladilnice in sušilnice. Prav od tega si obetamo več dohodka. Prav tako sprejemamo goste, da si sami oberejo češnje. Žal je letos to skoraj nemogoče,« pripoveduje Aleksij, ki je dobesedno zaljubljen v češnjeva drevesa. Na domačiji Mavričevih so že poskusno sušili češnje in na sejmih v tujini poželi obilo odobravanja. »Sušili bomo tudi kakije in slive. Morda se domislimo še česa. Vedno znova je treba raziskovati in iskati nove tržne niše,« še doda Aleksij Mavrič, ki računa, da bodo zadnje tedne, v Brdih pravijo, da češnje zorijo pet tednov, imeli več sreče z vremenom.
Kljub težavam z vremenom pričakujejo Brici na prazniku češenj ta konec tedna veliko obiskovalcev. Pravijo, da bodo češenj nabrali toliko, da se jih bodo lahko vsi najedli. Pa tudi kakšen kilogram bodo lahko odnesli s seboj. Letos češnje prodajajo v Brdih po pet evrov za kilogram. Zanje se zanimajo predvsem na Gorenjskem in v Ljubljani. Precej jih konča tudi na trgih v Avstriji in Italiji. Težave briških in vipavskih pridelovalcev češenj pa s pridom izrabljajo tudi prekupčevalci, ki peščici avtohtonih slovenski češenj dodajajo italijanske in jih prodajajo pod slovensko blagovno znamko. Po besedah predsednika briških sadjarjev Radovana Jelina pa se bodo letos kljub slabi letini z briškimi češnjami oblizovali tudi v Hongkongu, medtem ko so ponudbo za izvoz desetih ton češenj za Romunijo morali zavrniti. jal