Kako je prišlo do sodelovanja z dvojnim četvercem?

Pred časom sva se s selektorjem Milošem Janšo pogovarjala, da bi poizkusil, še posebno zato, ker ima Markovc maturo. Meni se je stvar zdela zanimiva, ker lahko dobim kakšno koristno informacijo za naprej.

Kakšni so prvi občutki?

Kar v redu. Upam, da nam bo na tekmah šlo tako dobro kot na treningih. Še vedno se stoodstotno osredotočamo na trening, ne glede na menjave posameznikov. Samo to nas bo popeljalo tja, kamor hočemo, in do dobrega rezultata.

Kakšna je vaša definicija dobrega rezultata?

Zlata kolajna na olimpijskih igrah. To je moja definicija, ki pa je lahko zelo različna od koga drugega. Tudi novinarji imate različne definicije, kaj je dobro in slabo, kar je odvisno, o katerem športniku pišete. V našem primeru je občutek dober, nočem pa pretiravati. Ne vem, zakaj bi govoril, da dvomim, da lahko premagamo Hrvate. Tudi oni so premagljivi, enako kot Nemci, in oboji so osvojili kolajno na olimpijskih igrah. Vse te posadke so premagljive. Razlika je, da so Hrvati zelo dobra in uigrana četverica, mi pa smo se na hitro zbrali skupaj. Zato obstajajo določene pomanjkljivosti, ki se lahko na tekmah veliko bolj izpostavijo kot na treningih. Ko se o tem pogovarjaš z mediji, je druga stvar, nikakor pa ni moja navada, da bi se pritoževal. V dani situaciji bo za nas dober rezultat, da se najprej uvrstimo v finale, nato pa borimo za najvišja mesta. Kljub temu je to zgolj predvidevanje. Lahko namreč pričakujem preveč, lahko pa tudi premalo.

Kako dobro poznate ostale čolne poleg Hrvatov in Nemcev?

V italijanskem čolnu sta dva veslača, ki sta v preteklosti že veslala v dvojnih četvercih. V vsakem primeru nas čaka težka tekma. Pomembno bo, da bomo skoncentrirani od prvega do zadnjega zavesljaja.

Kako vplivajo na veslača menjave čolna, denimo v vašem primeru iz skifa v dvojni četverec?

V skifu potrebuješ določen čas, da se spet privadiš. Ali je to dan ali dva, trening ali dva, je odvisno od posameznika. S tem, da bi bile zamenjave zame slabe, se ne obremenjujem, ker načrtujem, da bom že konec junija na svetovnem pokalu v Londonu ponovno veslal v enojcu. Morda bodo menjave celo dobre, saj mi veslanje v dvojnem četvercu malce popestri zadevo, da ne bi celotno sezono veslal samo v skifu.

Kdo sprejme ključno odločitev, v katerem čolnu boste veslali?

Če gre za veslanje v skifu, se pogovarjam s selektorjem, če gre za dvojni četverec pa poleg selektorja tudi z ostalimi člani posadke. Vsak mora vedeti, kakšni so interesi, vedno pa mora biti najpomembnejši rezultat. Če bi se dvojni četverec izkazal za odlično izbiro in bi na evropskem prvenstvu osvojili kolajno, bi bila večja možnost, da bi se ta zgodba nadaljevala. Če bomo zadnji, pa ne verjamem, da bi še imeli veselje za skupno sodelovanje.

Kako ste se po slovesu Iztoka Čopa soočili z vlogo vodje v slovenskem veslanju?

V redu. Poskušam prenesti svoje izkušnje na mlade tekmovalce, kar je prišlo iz podzavesti in moje želje. Brez te želje ne verjamem, da bi privolil v nastop v dvojnem četvercu. Vlogo vodje dobro sprejemam, a lažje bi o tem govorili drugi, ki so prisotni v slovenskem veslanju. Tudi novinarji bi lahko o tem več povedali. Povsem enako vprašanje bi lahko postavil ostalim, kako sem videti v vlogi vodje.

Ali opažate padec števila veslačev v manjših kategorijah?

Ko sem začel veslati leta 1992, sta na olimpijskih igrah nastopila dva čolna in oba osvojila kolajno. Na naslednjih igrah je bilo število čolnov in kolajn vseskozi približno enako in ni bilo bistvene razlike. Pri mladincih se to gibanje spreminja, enkrat je več tekmovalcev, drugič manj. Po olimpijskih igrah vedno pride malce več novih otrok. Dejstvo je, da veslanje ni šport, kjer boš veliko zaslužil. Kakšnega otroka že to odtegne, a kljub temu je veslanje šport, kjer pridobiš marsikaj drugega. Standard se vzdržuje, a trend je zelo povezan z mediji. Tisti športi, ki so medijsko bolj odmevni, pritegnejo več ljudi. Pomembno vlogo imajo mediji, ki določajo, o kom se bo pisalo in o kom ne.