Monografija, ki jo je uredila dramaturginja Mojca Kranjc, oblikoval pa Matjaž Vipotnik, je razdeljena na šest prispevkov avtorjev, ki so imeli po besedah Kranjčeve privilegij, da so bili z Bibičem kar najtesneje delovno povezani. Poleg Predanovega besedila so v knjigi še prispevki Saše Pavček o Bibičevi umetniški besedi, Marcela Štefančiča jr. o Bibičevem prispevku k slovenskemu filmu, Aleša Valiča o igralčevem pedagoškem delu, Borisa A. Novaka o njegovem ravnateljevanju ljubljanski Drami ter prispevek Aleša Bergerja o Bibiču kot pripovedniku in pisatelju. Avtorji besedil so na predstavitvi monografije obudili tudi nekaj spominov in anekdot iz Bibičevega življenja. »Obstaja vrsta njegovih nepozabnih vlog, v katerih je zmeraj pokazal izjemno, tudi čustveno inteligenco. Če uporabim kliše – nič človeškega mu ni bilo tuje,« je med drugim ugotovil Novak. Igralski opus Poldeta Bibiča sicer obsega več kot 145 gledaliških vlog, nastopil pa je tudi v 200 radijskih igrah, 36 filmih, 43 televizijskih dramah, 23 televizijskih serijah in treh kratkih študentskih filmih. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi Borštnikov prstan (1984) in Prešernovo nagrado (1985).nr, sta

Polde Bibič